Nov mejnik: transkatetrska vstavitev srčne zaklopke

Vse več je starejših in tako vse več obolelih src. Nova metoda zdravljenja, ki so jo predstavili v UKC Ljubljana, je namenjena tistim, ki so že bili operirani na srcu, a jim pušča mitralna zaklopka in potrebujejo še eno operacijo. Prvi transkatetrski vstavitvi umetnih zaklopk na mesto obolele mitralne zaklopke brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka predstavljata nov mejnik pri zdravljenju slovenskih bolnikov, je povedal kardiokirurg dr. Nikola Lakič, predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja in vodja novega programa.

Prva slovenska bolnika

Prva slovenska bolnika, ki so jima na transkatetrski način vstavili novi srčni zaklopki, sta operacijo zelo dobro prenesla. Pičlih pet dni po posegu je lahko odšel domov 75-letni bolnik, 85-letni, ki je bil z novo metodo operiran istega dne, pa je bil odpuščen včeraj, deset dni po operaciji. Če bi pacienta operirali klasično, z odprtjem prsnega koša, bi bila operacija bistveno bolj tvegana, pacient pa bi ostal v bolnišnici vsaj tri tedne.

Osem centimetrov za srce

»Vsega skupaj osem centrimetrov je dolg rez, ki ga kirurg izvede v petem ali šestem medrebrju na levi strani prsnega koša, da lahko vstavi rešilno zaklopko. S tem je omogočen dostop do vrha levega prekata, preko katerega z vodilom vstavimo zaklopko v obolelo mitralno zaklopko. Ko z ultrazvokom srca in rentgenskim slikanjem potrdimo, da je položaj zaklopke v srcu ustrezen, zaklopko razpnemo. S posebnim mehanizmom na zunanji strani levega prekata zasidramo vrvico, ki tako skrbi, da ostane zaklopka na pravem mestu v srcu,« je opisal dr. Lakič postopek novega posega.

V svetu že 1100 transkatetrskih zaklopk

V UKC so uporabili edino komercialno razpoložljivo zaklopko podjetja Abbott, ki se imenuje Tendyne. Sestavljena je iz štirih delov, in sicer zunanjega ogrodja, biološke zaklopke, pritrditvene vrvice in sidra. Pacient mora biti med posegom v splošni anesteziji. S prvima vstavitvama transkatetrskih zaklopk v UKC Ljubljana se je Slovenija postavila ob bok 98 najnaprednejšim centrom v svetu, kjer so od leta 2013, ko je bila v svetu prvič vstavljena zaklopka transkatetrsko, do danes na ta način vstavili zaklopko okoli 1100 bolnikom. UKC napoveduje, da bo v Sloveniji takšno vrsto zdravljenja potrebovalo letno do deset oseb.

Starejši, ki potrebujejo nov poseg

»Transkatetrska vstavitev je primerna za tiste bolnike, ki so že pred tem bili operirani na srcu, imajo delujoče obvode ali vstavljeno aortno zaklopko. V obeh primerih nastanejo zrastline, zaradi česar so pri ponovni operacijo možni zapleti. Pri transkatetrski vstavitvi zaklopke ne odpiramo osrčnika in torej ne razrešujemo zrastlin, tako je tveganje manjše. Bolniki, ki takšen poseg potrebujejo, so zaradi prejšnjih posegov ali pridruženih bolezni pri operacijah bolj ogroženi,« je pojasnil dr. Lakič.

Za koga nova metoda

Starost sama po sebi ni omejitveni dejavnik za poseg, saj so operirali na srcu že tudi 87-letnega bolnika, vendar posegi niso brez tveganja, je povedal sogovorec. Vendar: »Ljudje v spoštljivih letih so kot hišica iz kart. Stoji, samo okna ne smeš odpreti, ker se lahko zruši,« je bil nazoren. Po njegovih besedah pri pacientu, ki ga uvrstijo na operacijo in ima ustrezne anatomske razmere v srcu, preverijo, ali je fizično sposoben in lahko skrbi sam zase, da ima čim manjši upad kognitivnih funkcij, da ima letom primerno ledvično funkcijo in da nima kronične obstruktivne pljučne bolezni, saj kirurg vstopa do srca skozi levo stran prsnega koša. Na uspešnost posegov, tega in tudi vseh drugih, poleg znanja kirurga in vseh sodelujočih vpliva tudi »mati narava« – nepredvidljivo telo (starejšega) bolnika.

Operacijska ekipa

Na novi poseg so se v UKC pripravljali dve leti, sodelovala je številna ekipa: poleg dr. Lakiča še vodja interventnih kardiologov dr. Matjaž Bunc, kardiokirurginja Tadeja Kolar, kardiologinji Katja Ažman Juvan in Mojca Bervar, anesteziologa Urška Juvan in Dejan Pirc, inštrumentarji Mojca Podlogar, Andraž Šubic, Dora Jurčič Slapšak in Urška Bradeško, anesteziološka tehnika Iztok Kovačec in Zlatko Grubešič, perfuzionist Čazim Mehić in radiološka inženirja Matevž Čadej in Andrej Lišič. »Gre za izrazito interdisciplinarni pristop. V procesu diagnostike in izvajanja so potrebni specialisti različnih strok. Vsak je kot kamenček v mozaiku, brez katerega ne bi šlo,« pojasni dr. Lakič.

Manj kadra, manj posegov

Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, kjer sta bila prva transkatetrska posega izvedena, deluje po burnih časih izpred nekaj let danes z devetimi srčnimi kirurgi specialisti in tremi specializanti, prav sedaj pa poteka postopek za vključitev četrtega specializanta v proces šolanja. »Skrbimo za podmladek kirurgov, ki pa se morajo že prej izkazati. Delo na oddelku je specifično, saj poteka od ponedeljka do ponedeljka, prav tako operiramo redni program ob sobotah in nedeljah, da skrajšujemo čakalne vrste, hkrati pa prihajajo k nam urgentni bolniki iz dobršnega dela države. Brez popolne predanosti poklicu ne gre,« pove sogovorec, ki je sam že več kot tri desetletja v službi po 300 in več ur ur na mesec, razen ko ima dopust.

V zadnjem času ima oddelek srčne kirurgije – tako kot vsa »težka« medicina – težave predvsem s pomanjkanjem medicinskih sester: »Odprtih imamo 17 prostih delovnih mest za diplomirane medicinske sestre in dve mesti za medicinske sestre s srednjo šolo, a prijavljenih ni.« Zaradi pomanjkanja kadra so v zadnjih letih zmanjšali program posegov na srcu za približno desetino, kar je v nasprotju s potrebami, ki jih je zaradi starajoče se družbe zmeraj več. »Nujno bi potrebovali dodatne medicinske sestre. To bi rešilo ne le kardiokirurgijo, ampak vse zdravstvo. Seveda je pogoj, da imajo višje plače kot trgovke v Lidlu in Hoferju, saj se sicer raje zaposlujejo tam, kjer imajo več časa za družino,« je dejal dr. Nikola Lakič.