Novih 140 stopnic in angeli do piranskih »nebes«

Prenovljeni zvonik: Najbolj obiskano znamenitost v Piranu si vsako leto ogleda 52.000 turistov, v zvoniku so zdaj angeli, stara ura in galerija.
Fotografija: Razgled nad mesto in zaliv s 55 metrov nad morjem. FOTO: Boris Šuligoj
Odpri galerijo
Razgled nad mesto in zaliv s 55 metrov nad morjem. FOTO: Boris Šuligoj

Piran – Zvonik piranske cerkve sv. Jurija, ki je najbolj obiskana znamenitost v mestu (lani 52.000 obiskovalcev), so v notranjosti povsem prenovili in ga bo koprski škof Jurij Bizjak blagoslovil 31. avgusta zvečer. Staro, škripajoče, prašno in prepišno stopnišče, na katerem so se pogosto skrivali golobi, so nadomestili z novim, lepim in že na prvi pogled bistveno varnejšim, ki prav vabi na vrh najlepše razgledne točke mesta.

»Prenovo notranjosti zvonika je opravil restavrator Jože Drešar iz podjetja Gnom s sodelavci. Dela so začeli že januarja, najprej so od spodaj navzgor gradili oder in sproti podirali stare lesene stopnice. Potem so odbili omete, postavili nove električne kable za osvetlitev, videonadzor, ozvočenje (lahko predvajamo glasbo ali opozarjamo obiskovalce, če je treba), tu potekajo tudi kabli, ki krmilijo veliko uro na zvoniku, pa tudi zvonjenje,« pojasni župnik Zorko Bajc. Na novo so izdelali vsaj 400 kvadratnih metrov ometa iz približno 12 ton posebej po starem receptu pripravljene apnene malte.


Stopnišče 55 metrov nad morsko gladino


Od razgledne ploščadi, ki je na dobri polovici 47 metrov visokega zvonika in 55 metrov nad morjem, so navzdol zgradili 140 stopnic. »Stopnišče so zgradili iz nemškega macesna, skoraj vsak kos je bilo treba posebej mizarsko 'upasati'. Sedanje stopnice so nekoliko višje in jih je zato šest manj, kot jih je bilo. Stopnišče pripoveduje angelsko zgodbo, zato je v 15 podestih vrezanih 14 imen nadangelov, poleg treh iz Svetega pisma (Gabriel, Mihael in Rafael) še 11 iz starojudovske tradicije. Prvi podest pa je namenjen osebnim angelom varuhom. Njihova imena so napisana v starogrškem, hebrejskem in latinskem jeziku, kar izpričuje mešanje kultur tudi v tem prostoru. Na stenah bo galerija. V prvi niši je že Nadangel Mihael, ki ga je izdelala Mira Ličen Krmpotić iz fuzije stekla,« pravi Zorko Bajc.

Nekje na sredini stopnišča so sčistili in prezentirali stari mehanizem stolpne ure na uteži, ki ga je leta 1802 izdelal Giacomo Solaris iz kraja Pesariis (Karnijske Alpe.) Znamenito piransko uro na zvoniku zdaj poganja elektromotor, polne ure pa bije stari zvon iz leta 1477, zaradi česar mu župnik Bajc pravi, da je »predkolumbovski«.

Prenova notranjosti zvonika je župnijo stala 90.000 evrov, zaslužil pa jo je zvonik sam, saj je vstopnina nanj dva evra. V prihodnjih letih bodo morali obnoviti še vrh (konico) zvonika, obnoviti bo treba omet in zidake, iz katerih je zgrajena. Na vrhu zvonika raste figa, ki jo želi župnik čim prej temeljito odstraniti, ker so fige trdovraten sovražnik kulturnih spomenikov. Na koncu bo prišla na vrsto še zunanjost spodnjega dela stolpa.

Razgled z zvonika na Tartinijevtrg in mandrač. FOTO: Boris Šuligoj
Razgled z zvonika na Tartinijevtrg in mandrač. FOTO: Boris Šuligoj


Vsaj toliko kot razgled je vreden tudi ogled muzeja


O tem, kakšno ogromno delo so opravili s prenovo piranske cerkve sv. Jurija v 15 letih, zgovorno priča desetminutni film v povečanem cerkvenem muzeju, ki so mu dodali lapidarij s kamnitimi členi piranskih cerkva. V njem je tudi antependij glavnega oltarja Marije Zdravja s Punte (relief Marijino darovanje v templju iz leta 1779). V lapidariju imajo tudi najstarejši model piranske stolne cerkve iz lesa, ki velja za najstarejšo maketo v državi, izdelano v drugi polovici 16. stoletja. Dendrokronološka raziskava je pokazala, da so les zanjo posekali leta 1526. Zdaj v neprepustni vitrini prikazuje, kako so zasnovali predelavo gotske triladijske cerkve iz leta 1344 v današnjo enoladijsko baročno, ki so jo uresničili v začetku 17. stoletja.

Cerkveni muzej priča, da so prvo krščansko cerkev v Piranu zgradili v 6. ali 7. stoletju našega štetja na ostankih več kot 2000 let starega poganskega templja, od katerega so v muzejski kleti še zmeraj vidni in prezentirani mogočni stopničasti temelji. Prav tu so arheologi našli tudi bronasto fibulo v obliki pava. Zorko Bajc se trudi, da bi bil obisk muzeja (in stolnice) vsaj približno tako zanimiv kot zvonik (zdaj ga obišče petina tistih, ki gredo raje na zvonik), čeprav je v muzeju in stolnici mogoče videti in spoznati veliko zanimive piranske zgodovine in spomenikov.

Komentarji: