NSi se brani očitkov SDS o trgovanju z Golobom

Iskrenje na desnici, saj SDS zaostruje svojo držo do koalicije.
Fotografija: SDS ima v tem mandatu tri poslanske glasove premalo, da bi sami zahtevali ustanovitev preiskovalne komisije, zato bodo pomoč morali poiskati pri Mateju Toninu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
SDS ima v tem mandatu tri poslanske glasove premalo, da bi sami zahtevali ustanovitev preiskovalne komisije, zato bodo pomoč morali poiskati pri Mateju Toninu. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Uradnega oziroma konkretnega predloga o ustanovitvi takšne komisije nismo prejeli, zato se do tega težko opredelimo,« odgovarjajo v NSi na očitke, ki prihajajo iz SDS, da jim v zameno za ohranitev vodilnih položajev članov in podpornikov NSi – na primer v SDH, 2TDK in Darsu – ne želijo prispevati poslanskih podpisov za ustanovitev njihove parlamentarne preiskovalne komisije o financiranju volilne kampanje Roberta Goloba.

Sama SDS ima namreč tri poslanske glasove premalo, da bi na njihovo zahtevo državni zbor moral odrediti parlamentarno preiskavo. Lahko bi jo zgolj predlagala. Za uresničitev te svoje politične akcije bo SDS v tem mandatu zato potrebovala podporo NSi, ki pa po prehodu iz koalicije v opozicijo še išče svojo pozicijo. »Zdaj, ko smo v opoziciji, nas z nikomer nič ne veže, pogodbo imamo edinole z našimi volivci. Njim pa smo jasno povedali, kdo smo in kakšen program zagovarjamo. Tako tudi delamo. Ni bilo odmika ali neodmika. Podpirali bomo dobre ideje SDS, tako kot tudi dobre ideje vlade, če bodo skladne z našim programom,« je v intervjuju za Delo – v celoti ga bomo objavili v torek – povedala podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič in napovedala tudi najverjetnejšo podporo spremembi volilne zakonodaje, ki jo želi jeseni odpreti Golobova koalicija.

Ta poteza bi odnose med obema strankama na desnici lahko še dodatno zapletla, saj po drugi strani v SDS razmišljajo še o dodatni zaostritvi svoje drže do koalicije.

V SDS pa NSi še niso oprostili niti tega, da je s pomočjo koalicije pridobila mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ (KNJF), ki so ga kot največja opozicijska stranka želeli zase. V KNJF in Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zato SDS še zdaj protestno ni imenovala svojih članov, zaradi česar obe komisiji ostajata neoperativni, saj bi v obeh morala imeti večino opozicija.

image_alt
Tokrat Sova s šefom, a ponovno brez nadzora

A kot pravi NSi, bo to tudi preiskovalna komisija, ki si jo želi SDS, saj bo glede na poslovniška določila večino tudi v tej komisiji imela vladajoča koalicija. »Izvajanje preiskovalnih ukrepov in s tem tudi samo delovanje komisije bo zato močno oteženo, saj za to ne bo ustrezne parlamentarne večine,« zatrjujejo v NSi.

Tako deluje le preiskovalna komisija, ki se bo osredotočala na izčrpavanje državnih podjetij za financiranje strankarske medijske propagande stranke SDS, a tudi to bi si v tej opoziciji stranki želeli razširiti z obravnavo imperija Martina Odlazka, na kar pa v Gibanju Svoboda odgovarjajo, da je poskus SDS le odvračati pozornost od svojih nečednih poslov.

Preberite še:

Komentarji: