Nujne so prilagoditve mature, vprašanje je praksa

Otroci in mladostniki ostajajo doma, ravnatelji pa se sprašujejo, zakaj se pristojni ne zgledujejo po drugih državah.
Fotografija: Otroci se bodo še nekaj časa srečevali le zunaj, ne v šolah. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Otroci se bodo še nekaj časa srečevali le zunaj, ne v šolah. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Glede na načrt sproščanja ukrepov otroci in mladostniki svojih sošolcev in prijateljev najverjetneje letos ne bodo več videli v šolah in srednjih šolah. Najslabše kaže dijakom od 1. do 3. letnika, saj se bodo lahko po vladnem načrtu v šole vrnili šele, ko bo manj kot 500 okužb s koronavirusom na dan. Medtem pa so vrtci, ki sicer omogočajo le nujno varstvo, vsak teden bolj polni.

Po vladnem predlogu bi se vrtci in šole za prve tri razrede ter otroke s posebnimi potrebami odprli, ko bi se število okužb in število hospitaliziranih znižalo pod tisoč. Drugi osnovnošolci in zaključni letniki srednjih šol bi se v šole vrnili, ko se bo število okuženih zmanjšalo pod 600, število hospitaliziranih pa pod petsto. Ostali srednješolci še pozneje. »Prilagoditve mature so nujne in državni komisiji se s tem intenzivno ukvarjata, zato sem prepričana, da bomo v najkrajšem možnem času izvedeli, kako bodo dijaki zaključili srednješolsko izobraževanje. Na ministrstvu za izobraževanje pa naj se dogovorijo, kako bo s praktičnim poukom. Ponekod se izvaja, marsikje tudi ne,« je jasna predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar.

image_alt
Izenačitve poklicne in splošne mature ne bo


Srednješolci so bili v zadnjih osmih mesecih vsega skupaj mesec in pol v šoli, prvi letniki nove šole še niti dobro spoznali niso. Ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja se sprašuje: »Ne vem, zakaj se ne moremo malo ozreti čez meje države, kjer ravnajo drugače? Ali nam res ne zaupajo, da ne bomo znali preprečiti okužb? Smo tako nezaupanja vredni? Izgovarjajo se na javne prevoze, ampak na Dunaju dijaki vse to uporabljajo.«
 

Šole prazne, vrtci ne


Ne glede na to, kdaj se bodo v osnovne šole vrnili vsi učenci, predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan vztraja, da so nekatere spremembe nujne takoj: »Želim si, da bi strokovnjake, ki imajo v rokah škarje in platno, obsijala modrost glede nacionalnega preverjanja znanja in bi ga za letos odpovedali. Hkrati pa da bi način vpisa v srednjo šolo takoj spremenili, saj bo letos še več, pravzaprav ogromno krivic. Sistem točkovanja, po katerem so pomembne ocene zadnjih treh razredov, je krivičen.«

image_alt
Problem ni le število, ampak višina ocen


Medtem ko so šole zaprte, pa je v nujnem varstvu v vrtcih vse več otrok. To potrjujejo tudi številke Skupnosti vrtcev Slovenije. Prvi teden zaprtja so imeli slovenski vrtci v povprečju 5,54 odstotka otrok, drugi teden 7,86, tretji teden 10,58, šesti teden pa že 13 odstotkov otrok. Še več otrok je v ljubljanskih vrtcih, kjer je bilo prvi teden v povprečju osem odstotkov, drugi teden 12,4 odstotka, tretji teden 19 odstotkov, šesti teden pa je v vrtcih že četrtina otrok. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj pojasnjuje, da so razlogi, zakaj se starši pogosteje odločajo za varstvo, različni: »Mnogi poročajo, da si ne upajo uveljavljati višje sile, ker bodo izgubili službo, ali pa so starše, ki so uveljavljali višjo silo, delodajalci poklicali nazaj v službo. Tokrat je v službah okoli 80 odstotkov zaposlenih, kar je popolnoma drugače kot spomladi, ko je delalo 30 odstotkov ljudi. So pa starši v tem času prepoznali vrednost vrtca, ki otrokom daje vse, kar otroci v tej starosti potrebujejo. In tudi otroci zelo pogrešajo vrstnike. Nihče se tudi ne vpraša, kaj se z otroki dogaja doma.«

Komentarji: