Taksisti se Uberja ne bojijo, a pozivajo k spoštovanju enakih pravil igre

Ameriška platforma za prevoze Uber je danes uradno začela delovati v Ljubljani. Dogodek ob vstopu na slovenski trg je potekal v rezidenci veleposlanika ZDA, kjer je začasna odpravnica poslov na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Melanie Arreaga gostila predstavitev Uberjeve vizije mobilnosti. V nagovoru je poudarila, da s ponosom podpirajo ameriška podjetja, kot je Uber, ki po njenih besedah prispevajo k trdnim odnosom in vse močnejšim vezem med državama.

»Ko se zaziramo v prihodnost, sem prepričana, da bo Uberjeva prisotnost v Sloveniji prinesla obojestranske gospodarske koristi in ustvarila nove priložnosti za krepitev ameriško-slovenskega partnerstva,« je dejala Arreaga.

Kot so sporočili iz Uberja, storitve ponujajo prek strateških partnerstev z lokalnimi licenciranimi prevozniki. »Ponujamo zanesljive in priročne možnosti za potnike in nove priložnosti za voznike,« so navedli ob zagonu. Današnji vstop v Slovenijo pa ne pomeni le širitve, »temveč tudi in predvsem prilagoditev lokalnim sistemom, lokalnim zakonom in lokalnim pričakovanjem,« je poudarila vodja poslovanja pri Uberju za Srednjo in Vzhodno Evropo Ana-Maria Borlovan. Storitve Uberja bodo sprva na voljo le na širšem območju prestolnice, kjer je po njihovih podatkih aplikacijo odprlo že več kot 150.000 uporabnikov.

Šef korporacije, ki se je neslišno pripeljala na slovenske ceste

Že pred uradnim začetkom pa so se oglasili predstavniki Sindikata taksistov Slovenije. Sprva so izrazili splošno nasprotovanje in napovedali morebitne protestne aktivnosti, pri čemer so opozarjali na po njihovem mnenju netransparenten vstop Uberja na trg in nevarnost nelojalne konkurence.

Kasneje je podpredsednik sindikata Janko Kip za portal Ljubljanainfo nekoliko podrobneje pojasnil stališče: »V Sindikatu taksistov se Uberja ne bojijo,« je dejal in dodal, da nimajo nič proti Uberju, dokler posluje v skladu z zakonodajo. »Naj spoštujejo enaka pravila igre, kot veljajo za nas. Ne pa da delujejo po modelu, ki ga že poznamo,« je bil jasen Kip.

Prilagojen poslovni model za slovenski trg

Podjetje Uber Technologies Inc., ustanovljeno leta 2009 v San Franciscu, deluje kot tehnološka platforma. Globalno od opravljenih voženj običajno obračuna provizijo med 25 in 40 odstotki, navaja MoonTechnoLabs, leta 2023 pa je podjetje ustvarilo 37,2 milijarde ameriških dolarjev prihodkov. Kot je še povedala Ana-Maria Borlovan, je Uber trenutno prisoten v več kot 70 državah in 15.000 mestih, njihova tehnologija pa je omogočila več kot 58 milijard potovanj po vsem svetu.

Melanie Arreaga, začasna odpravnica poslov na Veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Sloveniji. FOTO: U. S. Embassy In Slovenia

V Sloveniji bo Uber deloval s storitvijo »Uber Taxi«, kar pomeni, da bo platforma v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo služila kot povezovalni člen med uporabniki in licenciranimi taksiprevozniki. Ključna zahteva, ki jo poudarja tako Uber kot ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je obvezna uporaba taksimetrov v vozilih. Cena vožnje, ki jo zabeleži taksimeter, bo po končani vožnji vnesena v Uberjevo aplikacijo za končni obračun potniku.

Takšen model onemogoča neposredno uporabo dinamičnega določanja cen. Uporabnikom bo aplikacija po vnosu ciljne lokacije sicer prikazala okvirno ceno in jih povezala z voznikom, ki lahko sprejme vožnjo. Po vsaki vožnji bodo imeli tako potniki kot vozniki možnost oceniti drug drugega, potniki pa bodo lahko svojim voznikom prek aplikacije namenili tudi pohvalo ali napitnino.

»Z izkoriščanjem napredne tehnologije podjetja Uber platforma zdaj učinkovito povezuje potnike z razpoložljivimi licenciranimi vozniki. To bo skrajšalo čakalne dobe za uporabnike in povečalo učinkovitost za voznike,« je prepričana direktorica Uberja za Slovenijo in Hrvaško Morena Šimatić. Vozniki, ki bodo hoteli sodelovati s platformo, morajo izpolnjevati vse zakonske pogoje za opravljanje taksidejavnosti, vključno z licencami (državno in občinsko za Ljubljano), registriranim podjetjem ter ustreznimi vozili.

Odzivi 

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so že prejšnji teden pojasnili, da spremembe zakonodaje zaradi prihoda te družbe na trg prevozov niso predvidene in da ne sodelujejo v postopkih, povezanih z njenim vstopom na slovenski trg.

Tudi predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek v odgovorih na poslanska vprašanja v DZ poudaril: »Pogoji, ki bi olajšali njihovo poslovanje, ne obstajajo.« Dodal je, da »Uber v Slovenijo prihaja pod obstoječimi zakonskimi pogoji in vlada bo izvajala strog nadzor nad njegovim delovanjem«. Nadzor bo izvajal pristojni tržni inšpektorat.

Prihod Uberja so pozdravili tudi v Mestni občini Ljubljana. »Veselimo se, da bo Uber prispeval k razvoju mobilnosti v našem mestu, saj verjamemo, da bo njegova prisotnost prinesla večjo priročnost za vse. Pripravljeni smo na sodelovanje, da bo ta integracija koristila vsem, ki živijo v Ljubljani ali jo obiščejo,« je poudaril ljubljanski podžupan Boštjan Koritnik.

Prihod Uberja naj bi izboljšal celoten ljubljanski promet. FOTO: Marko Feist

Manj navdušenja je zaznati pri stranki Levica, kjer so izrazili pomisleke glede socialne varnosti voznikov. Civilnodružbena organizacija Inštitut 8. marec pa je opozorila na nekatere pretekle prakse podjetja Uber na mednarodni ravni.

Kratkoročno se bo Uber v Ljubljani osredotočal na pridobivanje voznikov in uporabnikov. Dolgoročno si podjetje običajno prizadeva za širitev v druga mesta in potencialno uvedbo dodatnih storitev, kot je dostava hrane (Uber Eats). Prihod nove platforme bi lahko povečal konkurenco na trgu taksistoritev, kar prinaša tako priložnosti kot izzive.

Izkušnje iz drugih držav so različne: na Hrvaškem je prihod Uberja leta 2017 sprožil proteste, kasneje pa je bilo delovanje zakonsko urejeno, medtem ko je Avstrija leta 2021 s tako imenovanim Lex Uber poenotila pogoje za taksiste in najemna vozila z voznikom, navaja The International.