Predstavitvena informacija
OB ČEBELJI POTI: SKB – z naravo v mestu
Ob svetovnem dnevu čebel se je 4500 čebeljim panjem, ki so postavljeni v središču Ljubljane in na njenem podeželju, pridružil tudi SKB urbani čebelnjak. Prvi delovni dan po svetovnem dnevu čebel, 20. maju, ki so ga Združeni narodi razglasili na pobudo slovenskih čebelarjev, začenjajo v SKB z novim projektom, zgodbo, poimenovano SKB – z naravo v mestu.
Odpri galerijo
FOTO: Mitja Ličar
S postavitvijo čebelnjaka in naselitvijo kranjskih sivk, ki so avtohtona slovenska čebelja vrsta, v štiri panje, postavljene na teraso v III. nadstropju poslovne stavbe, se SKB pridružuje aktivnostim urbanega čebelarjenja. S projektom želijo prispevati k ohranitvi naravnega okolja in izboljšanju kakovostne ravni življenja v mestih.
Za dobrobit SKB čebel skrbi Gorazd Trušnovec iz Društva Urbani čebelar in SKB urbani čebelnjak se je zarisal tudi na zemljevid Čebelje poti Mestne občine Ljubljana. Mestna občina Ljubljana je namreč leta 2015 zasnovala in postavila Čebeljo pot, ki povezuje čebelarje in čebelarska društva ter številne druge institucije s področja izobraževanja, kulture, zdravstva in gospodarstva. Ljubljana je s sodelovanjem podjetij, ki vstopajo v urbano čebelarstvo, ter z zasaditvijo medovitih rastlin in dreves vzpostavila edinstven odnos do čebel v mestnem okolju.
Andre Gardella, glavni izvršni direktor SKB, je ob postavitvi urbanega čebelnjaka poudaril: »V naši banki pričenjamo z novo zgodbo, ki smo jo poimenovali »SKB – z naravo v mestu«, katere najpomembnejši pisci so in bodo naši zaposleni. S postavitvijo čebelnjaka želimo prispevati k ohranitvi naravnega okolja in izraziti našo usmerjenost k zdravemu načinu življenja. Čebele so kazalnik kakovostnih življenjskih razmer v okolju. In, kjer je dobro okolje za čebele, je dobro tudi za ljudi. Sobivanje z marljivimi sodelavkami, čebelami, nam je, zaposlenim v SKB, tudi v spodbudo in v potrditev nekaterih vrednot, katerim sledimo pri svojem vsakodnevnem delu, in so: stremljenje k dobrim medsebojnim odnosom, skupinsko delo, odgovornost, vztrajnost in predanost. Naj končam svoje razmišljanje s spodbudnim čebelarskim pozdravom: »Naj medi!«
SKB se s svojim projektom SKB – z naravo v mestu pridružuje dejavnostim urbanega čebelarstva v dobrobit čebel in za ohranjanje njihovega življenjskega prostora, hkrati pa izraža tudi spoštovanje do slovenske kulturne dediščine. Pri poslikavi panjev so namreč sodelovali s Centrom za arhitekturo in uporabili motive oziroma značilne vzorce treh pionirjev slovenske arhitekture, Jožeta Plečnika, Maksa Fabianija in Ivana Vurnika, ki so močno vplivali tudi na podobo Ljubljane.
V okolici urbanega panja bodo po nasvetih strokovnjakov iz Botaničnega vrta zasadili medovite rastline in čebelam omogočili kar najboljši dom v mestnem okolju. V SKB so na ta način obeležili Svetovni dan čebel, ki se praznuje na rojstni dan začetnika modernega čebelarstva, Antona Janše (1734-1773), katerega nasvete čebelarji upoštevajo še dandanes
Za dobrobit SKB čebel skrbi Gorazd Trušnovec iz Društva Urbani čebelar in SKB urbani čebelnjak se je zarisal tudi na zemljevid Čebelje poti Mestne občine Ljubljana. Mestna občina Ljubljana je namreč leta 2015 zasnovala in postavila Čebeljo pot, ki povezuje čebelarje in čebelarska društva ter številne druge institucije s področja izobraževanja, kulture, zdravstva in gospodarstva. Ljubljana je s sodelovanjem podjetij, ki vstopajo v urbano čebelarstvo, ter z zasaditvijo medovitih rastlin in dreves vzpostavila edinstven odnos do čebel v mestnem okolju.
Marjan Marolt, SKB čebelar, Mateja Šoštarič, medena kraljica, Andre Gardella, glavni izvršni direktor SKB, Gorazd Trušnovec iz Društva Urbani čebelar in prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, ob urbanem čebelnjaku na terasi poslovne stavbe
Andre Gardella, glavni izvršni direktor SKB, je ob postavitvi urbanega čebelnjaka poudaril: »V naši banki pričenjamo z novo zgodbo, ki smo jo poimenovali »SKB – z naravo v mestu«, katere najpomembnejši pisci so in bodo naši zaposleni. S postavitvijo čebelnjaka želimo prispevati k ohranitvi naravnega okolja in izraziti našo usmerjenost k zdravemu načinu življenja. Čebele so kazalnik kakovostnih življenjskih razmer v okolju. In, kjer je dobro okolje za čebele, je dobro tudi za ljudi. Sobivanje z marljivimi sodelavkami, čebelami, nam je, zaposlenim v SKB, tudi v spodbudo in v potrditev nekaterih vrednot, katerim sledimo pri svojem vsakodnevnem delu, in so: stremljenje k dobrim medsebojnim odnosom, skupinsko delo, odgovornost, vztrajnost in predanost. Naj končam svoje razmišljanje s spodbudnim čebelarskim pozdravom: »Naj medi!«
FOTO: Mitja Ličar
SKB se s svojim projektom SKB – z naravo v mestu pridružuje dejavnostim urbanega čebelarstva v dobrobit čebel in za ohranjanje njihovega življenjskega prostora, hkrati pa izraža tudi spoštovanje do slovenske kulturne dediščine. Pri poslikavi panjev so namreč sodelovali s Centrom za arhitekturo in uporabili motive oziroma značilne vzorce treh pionirjev slovenske arhitekture, Jožeta Plečnika, Maksa Fabianija in Ivana Vurnika, ki so močno vplivali tudi na podobo Ljubljane.
V okolici urbanega panja bodo po nasvetih strokovnjakov iz Botaničnega vrta zasadili medovite rastline in čebelam omogočili kar najboljši dom v mestnem okolju. V SKB so na ta način obeležili Svetovni dan čebel, ki se praznuje na rojstni dan začetnika modernega čebelarstva, Antona Janše (1734-1773), katerega nasvete čebelarji upoštevajo še dandanes
