Občine in bolnišnice niso zagotavljale temeljnih načel javnega naročanja
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v nadzoru 14 bolnišnic in 23 občin glede nabav zaščitne opreme ugotovila, da izbrane bolnišnice in občine pogosto niso zagotavljale temeljnih načel javnega naročanja. Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov.
Komisija je preverjala transparentnost postopkov in načinov naročanja zaščitne opreme v izbranih 14 bolnišnicah in 23 izbranih občinah ter spoštovanje omejitev poslovanja v občinah, ki so samostojno izvajale nabavo zaščitne opreme, potrebne zaradi epidemije.
Javni zdravstveni zavodi so zaščitno opremo nabavljali na podlagi določb zakona o javnem naročanju, ki ob določenih pogojih v razmerah razglašene epidemije naročnikom omogoča, da dobavitelje blaga izberejo mimo postopkov javnega naročanja. Pri dveh javnih zdravstvenih zavodih je Komisija ugotovila, da sta presegla dovoljen obseg oddaje naročil po tej izjemi, zato je o sumu kršitve ZJN-3 seznanila Državno revizijsko komisijo.
Občine glede na izsledke nadzora v izdanih naročilnicah ali sklenjenih pogodbah večkrat niso podrobneje opredelile tipa zaščitne opreme, predvsem zaradi odsotnosti predhodnih izkušenj z nabavo tovrstnega blaga. V dveh primerih manjših naročil je Komisija ugotovila sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme in je uvedla ustrezne nadaljnje postopke, so sporočili s KPK.
Dobra praksa javnih naročnikov
Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov: kar nekaj javnih naročnikov je vsebino protikorupcijske klavzule vključevalo tudi v naročilnice, čeprav glede na pogodbeno vrednost to ni bilo treba, kar je pohvalno. Pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu pa je bilo ugotovljeno, da je povečane potrebe po zaščitni opremi objavljal na svoji spletni strani, čeprav je šlo za nabavo na podlagi izjeme in kot javni naročnik ni bil dolžan zagotavljali takšne ravni transparentnosti nabav.
