
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nekatere občine, ki so prejele predplačila za obnovo po ujmi avgusta 2023, bodo morale prejeta sredstva vračati. Na ministrstvu za naravne vire in prostor kot glavni razlog za to navajajo, da občine v enem letu po prejemu sredstev niso sklenile pogodb za izvedbo del oziroma niso pridobile računov za opravljena dela.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, so lahko občine prejeta sredstva koristile skladno z nameni in na način, določen s pogodbo o dodelitvi sredstev posamezni občini. »Ministrstvo za naravne vire ni določalo porabe sredstev, ampak je preverjalo zgolj namensko porabo, izkazano z računi občin,« so dodali.
Konkretnih občin ne morejo navajati
Z ministrstva za naravne vire in prostor so za Delo pojasnili, da s posameznimi občinami še potekajo razgovori okoli obsega vračila sredstev. Ocenjujejo, da bodo nekatere občine v nadaljnjem postopku še upravičile uporabo prejetih sredstev predplačila in ne bodo vračale doslej izračunanih zneskov, zato konkretnih občin ne morejo navajati.
Ne glede na morebitno vračilo sredstev predplačila pa bodo tudi te občine potrebna sredstva za izvedbo obnovitvenih del prejele v okviru rednega programa odprave nastalih posledic naravne nesreče, so poudarili.
»Glavni izziv obnove po naravni nesreči je izvesti obnovo, ki bo odporna proti prihajajočim dogodkom v povezavi s podnebnimi spremembami na način, da zaradi istega vzroka ne nastane enaka škoda na istih objektih,« so za Delo pojasnili na ministrstvu. To po njihovih besedah zahteva umen pristop k izvedbi obnovitvenih del v vseh fazah od projektiranja do same izvedbe gradbenih del, kar pa posledično zahteva veliko časa in usklajevanja ter angažiranja vseh razpoložljivih strokovnjakov na posameznih področjih in veliko preveritev.
»MNVP aktivno sodeluje z občinami, da bi izboljšali kakovost dokumentacije in pospešili postopke. Prav tako intenzivno podpiramo prizadete pri izpolnjevanju vlog, da zagotovimo hitro in učinkovito obravnavo.«
Po najnovejših podatkih ministrstva je med občinami okvirno 15 takšnih, ki naj bi vrnile skupno okoli 16 milijonov evrov predplačil, prihajajo pa iz različnih regij. Kot glavni razlog za vračilo pristojni izpostavljajo to, da občine dodeljenih sredstev niso porabile v roku, ki je bil 12 mesecev po prejetem nakazilu.
»Vračilo prejetih sredstev predplačila izhaja iz dejstva, da občine v roku enega leta niso sklenile pogodbe za izvedbo nujnih del oziroma niso pridobile računov za opravljena dela. Razlogi za to pa so različni,« so pojasnili na ministrstvu.
Med slednjimi so izpostavili nepravočasno izdelavo potrebne projektne dokumentacije za izvedbo del, nekatere občine pa tudi niso pridobile pozitivne recenzije državne tehnične pisarne na izdelano projektno dokumentacijo in potrebnih soglasij za izvedbo.
Opozorili so tudi na zaplete pri postopkih oddaje javnega naročila, nepravočasno poročanje o porabi prejetih sredstev predplačil ter na okoliščine, zaradi katerih se je dinamika izvedbe del zavlekla v letošnje pomladne mesece, zaradi česar še niso bili izdani in plačani vsi računi.
Na ministrstvu si prizadevajo, da se stanje uredi na sprejemljiv način, zato so z občinami v dnevnih stikih. »S posameznimi občinami še potekajo razgovori glede obsega vračila sredstev. Ocenjujemo, da bodo nekatere v nadaljnjem postopku še upravičile uporabo prejetih sredstev predplačila in jim ne bo treba vrniti zdaj izračunanega zneska,« so navedli.
Tiste, ki bodo morale sredstva kljub temu vračati, pa morajo to storiti v 30 dneh od prejema poziva z ministrstva za naravne vire.
Kljub morebitnemu vračilu sredstev iz naslova predplačil pa pristojni zagotavljajo, da bodo lahko občine sredstva za izvedbo obnovitvenih del še vedno prejele tudi v okviru rednega programa odprave nastalih posledic naravne nesreče.
Komentarji