Objava plač kot orodje v boju proti sindikatu
Informacijska pooblaščenka postopka ne bo uvedla, saj ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov.
Odpri galerijo
Stavka policistov se je začela včeraj ob sedmih zjutraj in bo trajala do izpolnitev zahtev. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Od včeraj si lahko vsak za svojega soseda, znanca, prijatelja, sorodnika, zaposlenega na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ali v policiji prebere, kakšno plačo je dobil v decembru lani. Ob tem se je porajalo vprašanje o varstvu osebnih podatkov oziroma GDPR.
Objava plač na spletni strani MNZ je posledica policijske stavke, ki se je začela včeraj pod taktirko Policijskega sindikata Slovenije. Minister Aleš Hojs je že večkrat poudaril, da razlogov za stavko ni oziroma da so le politični. Ker so zaposleni v policiji sklenili zaostriti sindikalni boj tudi zaradi neizpolnjenih obljub o plačah, so na MNZ v dokaz, da te le niso tako slabe, objavili seznam vseh zaposlenih in njihovih bruto plač.
Javni uslužbenci med epidemijo sicer dobivajo dodatek za rizične razmere. Pri zaposlenih v policiji je bil ta decembra v povprečju 21 odstotkov, decembrska plača pa lahko vsebuje tudi druge poračune dodatkov.
Postavlja se vprašanje o (ne)zakonitosti in o moralnosti takšnega ravnanja. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) takšno objavo sicer dovoljuje. So pa po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) izjeme. To so, denimo, zaposleni v obveščevalno-varnostnih službah, zanje so takšni podatki tajni, kot tudi objava njihovih imen in priimkov.
Informacijsko pooblaščenko (IP) Mojco Prelesnik so mediji zasuli z vprašanji, ali gre v tem primeru za kršitev zakonodaje oziroma ali bo uveden kakšen postopek.
Nejasnosti glede morebitne kršitve varstva osebnih podatkov zdaj ni več. »Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka glede javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, ker ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se ne sme spuščati.«
IP je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja.
To pa ne velja za javne uslužbence, ki so pripadniki obveščevalnih in varnostnih služb, saj tako izrecno določa peti odstavek 38. člena ZSPJS. Po ZDIJZ so sicer javno dostopni tudi njihovi podatki, kolikor to ni v nasprotju s pravili varovanja tajnih podatkov.
Tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat pravi, da po ZDIJZ zakon ni kršen, a je opozoril na izjemo, to je dodatek za delovno dobo. Ta namreč ni javen.
Zato ocenjuje, da je v tem primeru »minister kršil zakon, če je preprosto objavil izplačila za december 2020, saj bi morali dodatki za delovno dobo pri vsakem uslužbencu biti izločeni. Lahko pa tudi, da je bil kršen zakon o varovanju tajnih podatkov, če je katerikoli od objavljenih podatkov zaradi operativnih nalog javnega uslužbenca v obveščevalni oziroma varnostni službi določen kot tajni podatek, ali če je katera od drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja«.
Glede na vse navedeno je minister kršil zakon, če je preprosto objavil izplačila za december 2020, saj bi morali dodatki za delovno dobo pri vsakem uslužbencu biti izločeni.
Odzvala se je tudi politika. Tako je poslanec SD Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), zapisal: »Policija je varnostna služba. Minister Aleš Hojs je razkril podatke, ki so po pravilniku varovani in po zakonu niso javni. Objavil je imena mobilnih kriminalističnih oddelkov, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, kot tudi imena posameznikov Specialne enote Policije.« Knovs bo zato obravnaval objavljen seznam policistov in njihovih plač.
Pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je na twitterju zapisala: »Razumem razburjenje ob javni objavi plač uslužbencev policije, ker zgleda kot orodje boja ministra proti sindikatu. A pri pravni presoji se vedno držim korektne razlage prava, tudi ko to komu ali celo večini ni všeč. Ta objava je lahko marsikaj, ni pa a priori protizakonita.«
Nadaljuje sicer tudi o nekakšni zakonodajni zmešnjavi na tem področju. »Glede petega odstavka ZSPJS: po razpravah v DZ leta 2002 sodeč so govorili zgolj o obveščevalno-varnostnih službah, zapis člena v zakonu pa je čisto možno površnost (žal ne edina v naši zakonodaji). Je pa kasnejši šesti odstavek petega tako rekoč 'povozil'.«
Po njeni oceni bi lahko bil relevanten tudi 13. člen ZSPJS, po katerem se ne sme objaviti podatkov o delovnih mestih in nazivih v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo, vendar pa tudi tu razprava leta 2002 govori o Slovenski obveščevalno-varnostni službi (Sova).
Kot je še zapisala Pirc Musarjeva, zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb med varnostne službe uvršča tudi policijo. »Zmeda pri nomenklaturi v naši zakonodaji žal obstaja. O tem bo najbrž presojal informacijski pooblaščenec, morda pa tudi sodišča.«
Sklenila je, da »zakonitost seveda ne pomeni tudi modrosti. Razkritje imen pripadnikov specialne enote, na primer, je najmanj nerazumna. Predstavitev bruto izplačil s prištetimi dodatki in poračuni je lahko manipulativna.«
Miroslav Žaberl, nekdanji policist in predavatelj na fakulteti za varnostne vede, je do objave kritičen. »Na tem seznamu se niso pojavile le plače, ampak tudi drugi podatki, ki so lahko varnostno precej občutljivi. Gre najmanj za nespametno dejanje, če gledamo z varnostnega stališča, saj so policijska področja, kjer je treba podatke zaradi varnosti skrbno varovati.«
Je pa to po njegovi oceni tudi nekorektno. »Čeprav so ob objavi seznama plač zapisali, da so všteti tudi dodatki, bo to povzročilo tako notranje spore kot zunanje, saj se bodo začeli primerjati med seboj. Decembra je lahko nekdo dobil vrsto dodatkov zaradi večjega števila ur dela, dobil še poračune, spet drugi pa je bil na bolniški odsotnosti. Razlika v plači je zato lahko res zelo velika. To pa ni realni prikaz,« je še dodal Žaberl.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko nam je pojasnil, da so včeraj, takoj po tem, ko so bili seznanjeni z objavo podatkov, pooblastili pravno pisarno, da preveri vse podlage za sprožitev ustreznih pravnih postopkov v zvezi z objavo osebnih podatkov policistov in njihovih plač.
»Pri tem tudi preverjamo, ali so bili s to objavo tudi razkriti osebni podatki, ki so bili do te objave obravnavani kot varovani podatki policije, in ali gre v tem primeru za zlorabo osebnih podatkov. Po prvih podatkih kaže, da je minister za notranje zadeve prekoračil pooblastila, kar pa bi lahko imelo za posledico tudi ogrožanje osebne varnosti določenih policistov in kriminalistov.«
Kot še pravi, gre v tem primeru za sicer slab poskus preusmerjanja pozornosti ministra od lastne odgovornosti za neposredno oškodovanje policistov po stavkovnem sporazumu, saj izplačane plače s stavkovnimi zahtevami nimajo nič skupnega.
O tem, da je evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, bolj znana kot GDPR, šla po mnenju nekaterih v skrajnosti, po drugi strani pa so dovoljene objave takšnih občutljivih podatkov, je precej pomenljiv tudi zapis ene od učiteljic v osnovni šoli glede varstva osebnih podatkov na facebooku. »Pa poglejmo drugo skrajnost: v šoli ne smem imeti napisanih imen otrok na likovnih izdelkih na razstavi. GDPR velja samo za navadne smrtnike.«
Odziv vodstva policije in obeh policijskih sindikatov na potezo notranjega ministra še čakamo.
Objava plač na spletni strani MNZ je posledica policijske stavke, ki se je začela včeraj pod taktirko Policijskega sindikata Slovenije. Minister Aleš Hojs je že večkrat poudaril, da razlogov za stavko ni oziroma da so le politični. Ker so zaposleni v policiji sklenili zaostriti sindikalni boj tudi zaradi neizpolnjenih obljub o plačah, so na MNZ v dokaz, da te le niso tako slabe, objavili seznam vseh zaposlenih in njihovih bruto plač.
Javni uslužbenci med epidemijo sicer dobivajo dodatek za rizične razmere. Pri zaposlenih v policiji je bil ta decembra v povprečju 21 odstotkov, decembrska plača pa lahko vsebuje tudi druge poračune dodatkov.
Postavlja se vprašanje o (ne)zakonitosti in o moralnosti takšnega ravnanja. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) takšno objavo sicer dovoljuje. So pa po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) izjeme. To so, denimo, zaposleni v obveščevalno-varnostnih službah, zanje so takšni podatki tajni, kot tudi objava njihovih imen in priimkov.
Informacijsko pooblaščenko (IP) Mojco Prelesnik so mediji zasuli z vprašanji, ali gre v tem primeru za kršitev zakonodaje oziroma ali bo uveden kakšen postopek.
Mojca Prelesnik s stališča varovanja osebnih podatkov v ravnanju ministra Hojsa spornosti ne vidi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nejasnosti glede morebitne kršitve varstva osebnih podatkov zdaj ni več. »Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka glede javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, ker ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se ne sme spuščati.«
IP je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja.
Dodatek na delovno dobo
To pa ne velja za javne uslužbence, ki so pripadniki obveščevalnih in varnostnih služb, saj tako izrecno določa peti odstavek 38. člena ZSPJS. Po ZDIJZ so sicer javno dostopni tudi njihovi podatki, kolikor to ni v nasprotju s pravili varovanja tajnih podatkov.
Tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat pravi, da po ZDIJZ zakon ni kršen, a je opozoril na izjemo, to je dodatek za delovno dobo. Ta namreč ni javen.
Zato ocenjuje, da je v tem primeru »minister kršil zakon, če je preprosto objavil izplačila za december 2020, saj bi morali dodatki za delovno dobo pri vsakem uslužbencu biti izločeni. Lahko pa tudi, da je bil kršen zakon o varovanju tajnih podatkov, če je katerikoli od objavljenih podatkov zaradi operativnih nalog javnega uslužbenca v obveščevalni oziroma varnostni službi določen kot tajni podatek, ali če je katera od drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja«.
Glede na vse navedeno je minister kršil zakon, če je preprosto objavil izplačila za december 2020, saj bi morali dodatki za delovno dobo pri vsakem uslužbencu biti izločeni.
Bruto plača z vsemi dodatki
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je včeraj objavilo plače vseh zaposlenih, je danes dodatno pojasnilo, da so prikazane bruto plače, ki vključujejo osnovno plačo, izplačilo redne delovne uspešnosti ali zaradi povečanega obsega dela ter vse ostale dodatke. V zneskih pa ni povračila potnih stroškov, prehrane in stroškov službenih poti.
Ker javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Po njihovih navedbah je povprečni delež dodatka za rizične razmere decembra za notranje ministrstvo znašal 12,73, za policijo 21,48, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka.
Ob tem so pojasnili, da je plača posameznega uslužbenca lahko tudi posledica osebnih okoliščin, ki jih javnosti ne smejo razkriti. V glavnem med takšne okoliščine sodijo krajši delovni čas na podlagi različnih predpisov, starševsko varstvo, invalidnost, bolniška, čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile.
»Pri tem je treba upoštevati tudi, da nekateri opravljajo delo izključno na domu in posledično niso upravičeni do dodatka za rizične razmere, ki ga ostali javni uslužbenci prejemajo za delo v času epidemije,« so še navedli.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je včeraj objavilo plače vseh zaposlenih, je danes dodatno pojasnilo, da so prikazane bruto plače, ki vključujejo osnovno plačo, izplačilo redne delovne uspešnosti ali zaradi povečanega obsega dela ter vse ostale dodatke. V zneskih pa ni povračila potnih stroškov, prehrane in stroškov službenih poti.
Ker javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Po njihovih navedbah je povprečni delež dodatka za rizične razmere decembra za notranje ministrstvo znašal 12,73, za policijo 21,48, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka.
Ob tem so pojasnili, da je plača posameznega uslužbenca lahko tudi posledica osebnih okoliščin, ki jih javnosti ne smejo razkriti. V glavnem med takšne okoliščine sodijo krajši delovni čas na podlagi različnih predpisov, starševsko varstvo, invalidnost, bolniška, čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile.
»Pri tem je treba upoštevati tudi, da nekateri opravljajo delo izključno na domu in posledično niso upravičeni do dodatka za rizične razmere, ki ga ostali javni uslužbenci prejemajo za delo v času epidemije,« so še navedli.
Odzvala se je tudi politika. Tako je poslanec SD Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), zapisal: »Policija je varnostna služba. Minister Aleš Hojs je razkril podatke, ki so po pravilniku varovani in po zakonu niso javni. Objavil je imena mobilnih kriminalističnih oddelkov, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, kot tudi imena posameznikov Specialne enote Policije.« Knovs bo zato obravnaval objavljen seznam policistov in njihovih plač.
Pirc Musarjeva o zakonodajni zmedi
Pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je na twitterju zapisala: »Razumem razburjenje ob javni objavi plač uslužbencev policije, ker zgleda kot orodje boja ministra proti sindikatu. A pri pravni presoji se vedno držim korektne razlage prava, tudi ko to komu ali celo večini ni všeč. Ta objava je lahko marsikaj, ni pa a priori protizakonita.«
Rok Cvetko, predsednik PSS, je kot vzrok za stavko izpostavil tudi neuresničevanje vladnih obljub glede plač. FOTO: Jure Eržen/Delo
Nadaljuje sicer tudi o nekakšni zakonodajni zmešnjavi na tem področju. »Glede petega odstavka ZSPJS: po razpravah v DZ leta 2002 sodeč so govorili zgolj o obveščevalno-varnostnih službah, zapis člena v zakonu pa je čisto možno površnost (žal ne edina v naši zakonodaji). Je pa kasnejši šesti odstavek petega tako rekoč 'povozil'.«
Po njeni oceni bi lahko bil relevanten tudi 13. člen ZSPJS, po katerem se ne sme objaviti podatkov o delovnih mestih in nazivih v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo, vendar pa tudi tu razprava leta 2002 govori o Slovenski obveščevalno-varnostni službi (Sova).
Kot je še zapisala Pirc Musarjeva, zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb med varnostne službe uvršča tudi policijo. »Zmeda pri nomenklaturi v naši zakonodaji žal obstaja. O tem bo najbrž presojal informacijski pooblaščenec, morda pa tudi sodišča.«
Prostor za manipulacijo
Sklenila je, da »zakonitost seveda ne pomeni tudi modrosti. Razkritje imen pripadnikov specialne enote, na primer, je najmanj nerazumna. Predstavitev bruto izplačil s prištetimi dodatki in poračuni je lahko manipulativna.«
Miroslav Žaberl, nekdanji policist in predavatelj na fakulteti za varnostne vede, je do objave kritičen. »Na tem seznamu se niso pojavile le plače, ampak tudi drugi podatki, ki so lahko varnostno precej občutljivi. Gre najmanj za nespametno dejanje, če gledamo z varnostnega stališča, saj so policijska področja, kjer je treba podatke zaradi varnosti skrbno varovati.«
Je pa to po njegovi oceni tudi nekorektno. »Čeprav so ob objavi seznama plač zapisali, da so všteti tudi dodatki, bo to povzročilo tako notranje spore kot zunanje, saj se bodo začeli primerjati med seboj. Decembra je lahko nekdo dobil vrsto dodatkov zaradi večjega števila ur dela, dobil še poračune, spet drugi pa je bil na bolniški odsotnosti. Razlika v plači je zato lahko res zelo velika. To pa ni realni prikaz,« je še dodal Žaberl.
Cvetko: gre za preusmerjanje pozornosti
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko nam je pojasnil, da so včeraj, takoj po tem, ko so bili seznanjeni z objavo podatkov, pooblastili pravno pisarno, da preveri vse podlage za sprožitev ustreznih pravnih postopkov v zvezi z objavo osebnih podatkov policistov in njihovih plač.
»Pri tem tudi preverjamo, ali so bili s to objavo tudi razkriti osebni podatki, ki so bili do te objave obravnavani kot varovani podatki policije, in ali gre v tem primeru za zlorabo osebnih podatkov. Po prvih podatkih kaže, da je minister za notranje zadeve prekoračil pooblastila, kar pa bi lahko imelo za posledico tudi ogrožanje osebne varnosti določenih policistov in kriminalistov.«
Kot še pravi, gre v tem primeru za sicer slab poskus preusmerjanja pozornosti ministra od lastne odgovornosti za neposredno oškodovanje policistov po stavkovnem sporazumu, saj izplačane plače s stavkovnimi zahtevami nimajo nič skupnega.
O tem, da je evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, bolj znana kot GDPR, šla po mnenju nekaterih v skrajnosti, po drugi strani pa so dovoljene objave takšnih občutljivih podatkov, je precej pomenljiv tudi zapis ene od učiteljic v osnovni šoli glede varstva osebnih podatkov na facebooku. »Pa poglejmo drugo skrajnost: v šoli ne smem imeti napisanih imen otrok na likovnih izdelkih na razstavi. GDPR velja samo za navadne smrtnike.«
Odziv vodstva policije in obeh policijskih sindikatov na potezo notranjega ministra še čakamo.
