Na proračunu bo stala ali padla koalicija

»Ne.« Tako jasen je bil odgovor predsednika SD Matjaža Hana na vprašanje, ali jih predsednik vlade Robert Golob lahko prepriča na današnjem koalicijskem vrhu na temo obrambnih izdatkov. Tega je sklical po nemiru, ki je sledil v koaliciji po njegovi zavezi na vrhu Nata o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035 in javnem prerekanju, kaj pomenijo potrjena izhodišča Golobove delegacije. Da ne pomenijo njihove podpore tolikšnemu dvigu, sta tako Han kot koordinatorica Levice Asta Vrečko dejala tudi po srečanju.

Tudi z njega so koalicijski partnerji prihajali še ne povsem pomirjeni, a kot so povedali po koncu, so jim v Gibanju Svoboda podali zagotovila, da je njihova ključna usmeritev s sprejeto resolucijo o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, skladno s katero bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.

Vsako leto naj bi opravili revizijo, a o glede tega, kaj se bo nato dogajalo med letoma 2030 in 2035, interpretacije različne. SD in Levica dodatnemu zvišanju nikakor nista naklonjena, medtem ko v Gibanju Svoboda potihem prikimavajo, da če bo potrebno, se v tem obdobju lahko z dodatnim povišanjem pride do petih odstotkov. Tak naj bi bil sicer neformalni načrt več držav članic Nata.

Za Levico, ki ni naklonjena niti resoluciji, pa bo za obstoj v koaliciji ključen proračunski razrez. Na reze na področjih, kot so sociala, zdravstvo in kultura, za to, da se bodo povečali proračunski izdatki, ne bodo pristali, je dejala Asta Vrečko. Han je omenil tudi gospodarstvo. 

Da na reze na njihovih ministrstvih ne bodo pristali, je bilo ključno sporočilo po koncu vrha. FOTO: Črt Piksi/Delo

Prvi razrez, ki so ga obravnavali na vladi, to sicer že predvideva, a naj bi o njem potekala še pogajanja, so poudarjali vsi prisotni. Ali bo dovolj sredstev, pa je Matej Arčon, podpredsednik Gibanja Svoboda, dejal, da verjame da in da bodo tako kot doslej našli kompromis. Finančni minister Klemen Boštjančič je bil na sestanku sicer prisoten, a dogajanja ni želel komentirati.

Kot je bilo mogoče razumeti je Gibanje Svobodo nekoliko presenetila tudi podpora SD predlogu Levice, naj se o obrambnih izdatkih glasuje na posvetovalnem referendumu. V tem duhu so glasovali tudi ministri SD prej na vladi, kar pa je bilo glede na kasnejše izjave Hana o tem, da posvetovalni referendumi še niso zavezujoči, predvsem sporočilo največji koalicijski stranki. Goloba naj bi to precej vznemirilo. 

»Stvar interpretacije posameznika. Vsaka politična stranka ima pravico do svojega mnenja. To ni bila nobena koalicijska zaveza, a dejstvo je, da je bil odbor za obrambo večinsko proti referendumu,« je to komentiral Arčon.

O javnih in poljavnih obračunavanjih se sicer niso pogovarjali, saj naj bi Golob to debato zaprl z obrazložitvijo, da gre pri tem, kaj pomenijo sprejeta izhodišča pred vrhom Nato, pač za različne interpretacije.

Minister za obrambo Borut Sajovic pobudi za razpis referenduma nasprotuje, saj meni, da je javnost ne bo razumela kot način obravnave varnosti, ampak kot način političnega opredeljevanja. FOTO: Črt Piksi/Delo