Od napada na opozicijo do obtožbe o farizejstvu
Izjava: Komisija za pravičnost in mir ter Cerkev prestopili politični rubikon.
Odpri galerijo
Izjava Komisije Pravičnost in mir, ki jo je podpisal Anton Stres, sodi med najbolj radikalne, kar jih je v svojem obstoju napisala. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Katoliška cerkev je na svojih straneh objavila v torek sprejeto izjavo Komisije Pravičnost in mir z naslovom Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast. Podpisal jo je nadškof msgr. Anton Stres, ki je tudi predsednik te komisije.
Dokument se v uvodu sklicuje na 1. november, praznik vseh svetih, tega pa naveže na temeljna vprašanja življenja in smrti. V nadaljevanju ta vprašanja izpelje v ugotovitev, da se »v naši domovini« razrašča »kultura smrti«, kot jo je pred desetletji tematiziral papež Janez Pavel II.
Izjava gre v nadaljevanju v štiri sklope, tematizirane v štirih točkah. V prvi točki obravnava koronavirus. Komisija, zapišejo, podpira vse, ki se prizadevajo za zdravje in življenje državljank in državljanov. Zato pa izraža zaskrbljenost nad opozicijo, ki se bolj trudi, »kako bi se znova dokopala do oblasti, kakor da bi sodelovala pri reševanju zdravja in življenja državljanov«. Komisija ima tako prakso opozicije za sprevrženo, kajti ne gre za skupno dobro, temveč za »interese določenih skupin«. Kot državljani člani komisije pričakujejo enotnost in solidarnost, odgovorno politiko in državljansko držo.
V drugem delu komisija ostro napade »petkove proteste«, ki kažejo na odsotnost sočutja, saj ne upoštevajo stališča medicinske stroke o medsebojni razdalji in potrebnih zaščitnih ukrepih. Sledi tole stališče: »Sicer pa bi protesti hitro postali zanemarljivi, če jim potuhe ne bi dajala prevladujoča javna glasila z RTV Slovenija na čelu. Ta iz javne, se pravi vključujoče in nepristranske, ustanove postaja vse bolj ideološka in izključujoča do dela prebivalstva.« Tako ravnanje medijev komisija označi za »moralno nesprejemljiv in manipulativen odnos do človeškega življenja«.
Tudi v tretjem delu komisija graja neodzivnost javnega mnenja, to pa zaradi pojavov »ščuvanja k nasilju in celo poboju političnih nasprotnikov«. Ta del izjave zaznamujeta dve značilnosti. Prva je ta, da se komisija v ničemer ne izreče, na kaj se ta zelo ostra obtožba nanaša in kdo je storilec takega potencialno kriminalnega dejanja, druga pa, da je tretji del v celoti mogoče brati kot politično izjavo, ki zelo močno, še močneje kot drugi deli, spominja na politična stališča SDS.
V četrtem delu kulturo smrti komisija nanese na grobišča povojnih pomorov, povezanih s »komunističnimi revolucionarji«. V zvezi s tem direktno pove, da gre za malomarnost, za zavlačevanje, zamolčevanje in za odkrit prezir do pobitih ljudi, »političnih nasprotnikov« nekdanjega režima. Te lastnosti »prevladujejo v velikem delu politične elite in javnih glasil, ki jih slednja nadzira«. Iz konteksta je razbrati, da komisija nima v mislih madžarskih glasil blizu Janeza Janše, niti verskih oddaj na nacionalni RTV, niti oddaje javne TV Pričevalci, in da se »velik del politične elite« ne nanaša na koalicijsko vladno večino.
Komisija na koncu ljudi obvesti, da se zaradi koronavirusa verniki v cerkvah ne bodo mogli srečevati neposredno, ne bodo mogli tako počastiti spomina mrtve, bodo pa lahko »še odločneje premagovali 'kulturo smrti' z zavzemanjem za medsebojno sodelovanje in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob izteku življenja«. K temu doda še potrebo po enotnosti in medsebojni podpori v boju proti epidemiji.
Izjava Komisije Pravičnost in mir sodi med najbolj radikalne, kar jih je v svojem obstoju napisala. Napad na opozicijo v državi, v kateri je opozicija ustavno varovana politična kategorija, je pri prizadetih sprožil odziv.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je odzval takole: »Nobena država nima pravice posegati v človekovo vero. Katero koli. Ali je zasmehovati. Prav tako pa Cerkev kot institucija nima pravice posegati v državo ali celo biti glasnik kakšne stranke. Cerkev in država sta po ustavi ločeni. V imenu vere izvajati politiko je farizejstvo.«
Sama stranka je kot celota izrazila zgroženost in razočaranost nad »neupravičenimi namigovanji o slabih namenih opozicije in s tem tudi naše stranke«. Poudarili so, da bi se Katoliška cerkev morala ukvarjati »s svojim osnovnim poslanstvom« in ne s »cenenim politikantstvom«, s katerim si spodkopava verodostojnost in »dokazuje svoje nerazumevanje demokracije ter demokratičnih procesov«.
Podobno, vendar še izčrpneje in bolj ostro, se je odzvala Levica. V izjavi, ki jo je podpisal Anton Stres, so zapisali, gre za ideološki boj proti protestnikom, proti nacionalni RTV in proti opoziciji. In še: »S takimi gestami vodstvo slovenske RKC dela škodo predvsem vernikom in Cerkvi sami, saj ta s takimi razdvajajočimi nagovori na Slovenskem rezonira zgolj kot podaljšek vladajoče stranke SDS.«
In naprej, dali so vsebinski nauk sami Cerkvi, ki ni na ravni lastnega izročila in evangeljske naloge: izključujoča in razdvajajoča sporočila vodstva niso pot, temveč stranpot krščanskega izročila, so zapisali.
Izjava Komisije Pravičnost in mir se razume kot uradna izjava slovenske Katoliške cerkve. Z njo je ta precej jasno in doslej najbolj prestopila politični rubikon, tudi duha meje ustavne ločitve Cerkve od države. Zato je v prihodnjih mesecih in letih ter v političnih debatah pričakovati razprave o obnovljenem slovenskem klerikalizmu, kajti omenjena izjava bržkone spominja predvsem na to.
Dokument se v uvodu sklicuje na 1. november, praznik vseh svetih, tega pa naveže na temeljna vprašanja življenja in smrti. V nadaljevanju ta vprašanja izpelje v ugotovitev, da se »v naši domovini« razrašča »kultura smrti«, kot jo je pred desetletji tematiziral papež Janez Pavel II.
Izjava gre v nadaljevanju v štiri sklope, tematizirane v štirih točkah. V prvi točki obravnava koronavirus. Komisija, zapišejo, podpira vse, ki se prizadevajo za zdravje in življenje državljank in državljanov. Zato pa izraža zaskrbljenost nad opozicijo, ki se bolj trudi, »kako bi se znova dokopala do oblasti, kakor da bi sodelovala pri reševanju zdravja in življenja državljanov«. Komisija ima tako prakso opozicije za sprevrženo, kajti ne gre za skupno dobro, temveč za »interese določenih skupin«. Kot državljani člani komisije pričakujejo enotnost in solidarnost, odgovorno politiko in državljansko držo.
V drugem delu komisija ostro napade »petkove proteste«, ki kažejo na odsotnost sočutja, saj ne upoštevajo stališča medicinske stroke o medsebojni razdalji in potrebnih zaščitnih ukrepih. Sledi tole stališče: »Sicer pa bi protesti hitro postali zanemarljivi, če jim potuhe ne bi dajala prevladujoča javna glasila z RTV Slovenija na čelu. Ta iz javne, se pravi vključujoče in nepristranske, ustanove postaja vse bolj ideološka in izključujoča do dela prebivalstva.« Tako ravnanje medijev komisija označi za »moralno nesprejemljiv in manipulativen odnos do človeškega življenja«.
»Sicer pa bi protesti hitro postali zanemarljivi, če jim potuhe ne bi dajala prevladujoča javna glasila z RTV Slovenija na čelu.«
Tudi v tretjem delu komisija graja neodzivnost javnega mnenja, to pa zaradi pojavov »ščuvanja k nasilju in celo poboju političnih nasprotnikov«. Ta del izjave zaznamujeta dve značilnosti. Prva je ta, da se komisija v ničemer ne izreče, na kaj se ta zelo ostra obtožba nanaša in kdo je storilec takega potencialno kriminalnega dejanja, druga pa, da je tretji del v celoti mogoče brati kot politično izjavo, ki zelo močno, še močneje kot drugi deli, spominja na politična stališča SDS.
V četrtem delu kulturo smrti komisija nanese na grobišča povojnih pomorov, povezanih s »komunističnimi revolucionarji«. V zvezi s tem direktno pove, da gre za malomarnost, za zavlačevanje, zamolčevanje in za odkrit prezir do pobitih ljudi, »političnih nasprotnikov« nekdanjega režima. Te lastnosti »prevladujejo v velikem delu politične elite in javnih glasil, ki jih slednja nadzira«. Iz konteksta je razbrati, da komisija nima v mislih madžarskih glasil blizu Janeza Janše, niti verskih oddaj na nacionalni RTV, niti oddaje javne TV Pričevalci, in da se »velik del politične elite« ne nanaša na koalicijsko vladno večino.
Komisija na koncu ljudi obvesti, da se zaradi koronavirusa verniki v cerkvah ne bodo mogli srečevati neposredno, ne bodo mogli tako počastiti spomina mrtve, bodo pa lahko »še odločneje premagovali 'kulturo smrti' z zavzemanjem za medsebojno sodelovanje in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob izteku življenja«. K temu doda še potrebo po enotnosti in medsebojni podpori v boju proti epidemiji.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Odzivi so bili ostri in logični
Izjava Komisije Pravičnost in mir sodi med najbolj radikalne, kar jih je v svojem obstoju napisala. Napad na opozicijo v državi, v kateri je opozicija ustavno varovana politična kategorija, je pri prizadetih sprožil odziv.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je odzval takole: »Nobena država nima pravice posegati v človekovo vero. Katero koli. Ali je zasmehovati. Prav tako pa Cerkev kot institucija nima pravice posegati v državo ali celo biti glasnik kakšne stranke. Cerkev in država sta po ustavi ločeni. V imenu vere izvajati politiko je farizejstvo.«
Sama stranka je kot celota izrazila zgroženost in razočaranost nad »neupravičenimi namigovanji o slabih namenih opozicije in s tem tudi naše stranke«. Poudarili so, da bi se Katoliška cerkev morala ukvarjati »s svojim osnovnim poslanstvom« in ne s »cenenim politikantstvom«, s katerim si spodkopava verodostojnost in »dokazuje svoje nerazumevanje demokracije ter demokratičnih procesov«.
Podobno, vendar še izčrpneje in bolj ostro, se je odzvala Levica. V izjavi, ki jo je podpisal Anton Stres, so zapisali, gre za ideološki boj proti protestnikom, proti nacionalni RTV in proti opoziciji. In še: »S takimi gestami vodstvo slovenske RKC dela škodo predvsem vernikom in Cerkvi sami, saj ta s takimi razdvajajočimi nagovori na Slovenskem rezonira zgolj kot podaljšek vladajoče stranke SDS.«
In naprej, dali so vsebinski nauk sami Cerkvi, ki ni na ravni lastnega izročila in evangeljske naloge: izključujoča in razdvajajoča sporočila vodstva niso pot, temveč stranpot krščanskega izročila, so zapisali.
Izjava Komisije Pravičnost in mir se razume kot uradna izjava slovenske Katoliške cerkve. Z njo je ta precej jasno in doslej najbolj prestopila politični rubikon, tudi duha meje ustavne ločitve Cerkve od države. Zato je v prihodnjih mesecih in letih ter v političnih debatah pričakovati razprave o obnovljenem slovenskem klerikalizmu, kajti omenjena izjava bržkone spominja predvsem na to.
