Odbor za zdravstvo ni sprejel zamika uvedbe
Predlog nima ustrezne podlage, zamik uvedbe pa bo imel škodljive posledice za državljane, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Odpri galerijo
Nekateri poslanci, ki so predlagali zamik uvedbe enotne škatlice za tri leta, naj bi si zaradi pritiskov javnosti premislili. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Poslanci, člani odbora za zdravstvo, so danes razpravljali o predlaganem odlogu uvedbe enotne embalaže cigaretne škatlice. Naveza osemintridesetih koalicijskih poslancev in poslancev NSi je takšen predlog zakona v parlamentarno proceduro vložila sredi junija, nekateri poslanci pa so priznali, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi srečanj s predstavniki oziroma lobisti tobačne industrije.
Zaradi tega so na sejo danes povabili tudi predstavnike protikorupcijske komisije, v kateri pa so svojo odsotnost opravičili. V komisiji so namreč na lastno pest uvedli nadzor nad načinom priprave predloga, zato se do konca postopka o tem ne morejo izjasnjevati, je sporočil njen predsednik Boris Štefanec.
Prvopodpisani pod predlog Jernej Vrtovec (NSi) je uvodoma dejal, da se mora država bolj kot na prepovedi osredotočiti na osveščanje državljanov, saj da je vsakdo odgovoren zase. Medtem je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek poudaril, da bi sprememba zrušila celovitost protitobačnih ukrepov, ki so se zadnja leta izkazali kot učinkoviti, še zlasti pri mladi populaciji. Enakega mnenja je cela vrsta zdravstvenih organizacij in društev, ki je sodelovala na seji.
»Odločno nasprotujemo sprejetju zakona, saj je tobak eden glavnih razlogov za razvoj kroničnih bolezni. Nikotin zasvoji podobno kot heroin ali kokain. Mlajši kot je posameznik ob začetku njegove uporabe, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Proces se začne s prvo prižgano cigareto,« je pojasnila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat. Dodala je še, da enotna embalaža sodi med stroškovno najbolj učinkovite ukrepe za zmanjšanje števila kroničnih bolezni, kar kažejo podatki Francije in Združenega kraljestva, kjer se je delež kadilcev po uvedbi pomembno znižal. V Avstraliji je manj kadilcev med mladostniki, na Irskem je podobno.
Urška Erklavec, predsednica mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, je spomnila, da je zakon iz leta 2017 rezultat večletnega boja med politiko in interesi tobačne industrije. Poslance, po njenih besedah predstavnike ljudstva, ki so dolžni zagovarjati tudi interese mladih, je pozvala k delovanju za skupno dobrobit in ščitenjem državljanov pred korporacijami.
Zdravnik Milan Krek dolgoletni borec proti drogam je bil kritičen do tobačne industrije, ki dobiček odnese v druge države, škodo pa pustijo nam: »Mi pa se potem na istem odboru pogovarjamo, kako zagotoviti denar za zdravljenje in za draga zdravila.« Pojasnil je, da je od leta 1999 za rakom sapnika in pljuč umrlo 245 tisoč ljudi: »Umrlo je prebivalstvo ene občine v velikosti Ptuja ali Brežic.« Uvedba enotne embalaže po njegovem mnenju rešuje življenja. »Če sprejmete 3 letni odlok, sprejmete odgovornost za smrti,« je bil v nastopu pred poslanci oster Krek.
Na leto imamo v državi 15 tisoč novih rakovih obolenj, ki so povezana s kajenjem, je bilo še slišati v tri urni razpravi. En cigaretni ogorek onesnaži 500 litrov vode.
Na škodljivost tobaka in z njim povezana tveganja za različne hude bolezni so pretekli teden ponovno opozorile Zdravniške organizacije, ki so združene v Koordinaciji zdravniških organizacij. »V predlagani spremembi zakona, s katero bi zamaknili uvedbo enotne tobačne embalaže in obstoječe stanje obdržali še 3 leta dlje, vidimo veliko škodo za zdravje državljanov, zato sprejetju zakona ostro nasprotujemo.«
Poslanci so v razpravi ostajali vsak na svoji strani, se jih je pa nekaj glede podpore zamiku predloga zaradi javnih pritiskov premislilo.
Miha Kordiš (Levica) je predlog označil za brezsramno lobističen zakon: »Advokati tega, da se enotna embalaža prestavi pravijo, da ne vedo če bo to imelo kakšen učinek. Potem pa hkrati jamrajo, da bodo posledice za gospodarstvo in da bo prišlo do proračunskega izpada.«
Tudi Kordišev strankarski kolega Franc Trček je dejal, da predloga ne more podpreti. Jani Möderndorfer (SMC) pa je ocenil, da je danes bogokletno razpravljati o nikotinu, če ne razmišljaš tako kot večina. Razprava je bila podobna kot ob predlogu za legalizacijo točenja alkohola na športnih prireditvah, a vendar do napovedanih škodljivih posledic ni prišlo, je pojasnil. Po njegovem bi morali počakati, da bi enotno embalažo sprejeli tudi v sosednjih državah: »Enotna embalaža ima učinek, kadar je akcija skupna in povsod velja. Dokler se v pol ure lahko zapeljem na vsako mejo in tega ni, učinek ni pravi.«
Branko Simonovič je napovedal, da predloga ne bo podprl, prav tako so podporo odtegnili v SAB. Poslanci LMŠ so se odločali posamično: Jože Lenart je dejal, da se bo kljub prvotni podpori izrekel proti, Robert Pavšič je zahteval več denarja za preventivo.
Končno glasovanje članov odbora je pokazalo, da predlagane spremembe zakona ne uživajo zadostne podpore, čemur je sledil glasen aplavz prisotne strokovne javnosti.
Enotna embalaža se bo uveljavila čez pol leta.
Zaradi tega so na sejo danes povabili tudi predstavnike protikorupcijske komisije, v kateri pa so svojo odsotnost opravičili. V komisiji so namreč na lastno pest uvedli nadzor nad načinom priprave predloga, zato se do konca postopka o tem ne morejo izjasnjevati, je sporočil njen predsednik Boris Štefanec.
KPK preiskuje morebitno nezakonito vplivanje
KPK je prejela informacijo, da je pri pripravi predloga prišlo do stikov med predstavniki tobačne industrije ter pripravljavci zakona. Zaznala je določena tveganja in sum nepravilnosti v povezavi s predlogom sprememb kadilskega zakona ter ocenila, da je obravnava v interesu javnosti, zato je uvedla preiskavo glede suma nezakonitega vplivanja na pripravo predloga zakonodajnih sprememb ter netransparentnost postopka priprave kot tudi sprejema omenjenega predpisa.
KPK je prejela informacijo, da je pri pripravi predloga prišlo do stikov med predstavniki tobačne industrije ter pripravljavci zakona. Zaznala je določena tveganja in sum nepravilnosti v povezavi s predlogom sprememb kadilskega zakona ter ocenila, da je obravnava v interesu javnosti, zato je uvedla preiskavo glede suma nezakonitega vplivanja na pripravo predloga zakonodajnih sprememb ter netransparentnost postopka priprave kot tudi sprejema omenjenega predpisa.
Prvopodpisani pod predlog Jernej Vrtovec (NSi) je uvodoma dejal, da se mora država bolj kot na prepovedi osredotočiti na osveščanje državljanov, saj da je vsakdo odgovoren zase. Medtem je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek poudaril, da bi sprememba zrušila celovitost protitobačnih ukrepov, ki so se zadnja leta izkazali kot učinkoviti, še zlasti pri mladi populaciji. Enakega mnenja je cela vrsta zdravstvenih organizacij in društev, ki je sodelovala na seji.
»Odločno nasprotujemo sprejetju zakona, saj je tobak eden glavnih razlogov za razvoj kroničnih bolezni. Nikotin zasvoji podobno kot heroin ali kokain. Mlajši kot je posameznik ob začetku njegove uporabe, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Proces se začne s prvo prižgano cigareto,« je pojasnila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat. Dodala je še, da enotna embalaža sodi med stroškovno najbolj učinkovite ukrepe za zmanjšanje števila kroničnih bolezni, kar kažejo podatki Francije in Združenega kraljestva, kjer se je delež kadilcev po uvedbi pomembno znižal. V Avstraliji je manj kadilcev med mladostniki, na Irskem je podobno.
Urška Erklavec, predsednica mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, je spomnila, da je zakon iz leta 2017 rezultat večletnega boja med politiko in interesi tobačne industrije. Poslance, po njenih besedah predstavnike ljudstva, ki so dolžni zagovarjati tudi interese mladih, je pozvala k delovanju za skupno dobrobit in ščitenjem državljanov pred korporacijami.
Zdravnik Milan Krek dolgoletni borec proti drogam je bil kritičen do tobačne industrije, ki dobiček odnese v druge države, škodo pa pustijo nam: »Mi pa se potem na istem odboru pogovarjamo, kako zagotoviti denar za zdravljenje in za draga zdravila.« Pojasnil je, da je od leta 1999 za rakom sapnika in pljuč umrlo 245 tisoč ljudi: »Umrlo je prebivalstvo ene občine v velikosti Ptuja ali Brežic.« Uvedba enotne embalaže po njegovem mnenju rešuje življenja. »Če sprejmete 3 letni odlok, sprejmete odgovornost za smrti,« je bil v nastopu pred poslanci oster Krek.
Na leto imamo v državi 15 tisoč novih rakovih obolenj, ki so povezana s kajenjem, je bilo še slišati v tri urni razpravi. En cigaretni ogorek onesnaži 500 litrov vode.
Na škodljivost tobaka in z njim povezana tveganja za različne hude bolezni so pretekli teden ponovno opozorile Zdravniške organizacije, ki so združene v Koordinaciji zdravniških organizacij. »V predlagani spremembi zakona, s katero bi zamaknili uvedbo enotne tobačne embalaže in obstoječe stanje obdržali še 3 leta dlje, vidimo veliko škodo za zdravje državljanov, zato sprejetju zakona ostro nasprotujemo.«
Vsak na svojem bregu
Poslanci so v razpravi ostajali vsak na svoji strani, se jih je pa nekaj glede podpore zamiku predloga zaradi javnih pritiskov premislilo.
Miha Kordiš (Levica) je predlog označil za brezsramno lobističen zakon: »Advokati tega, da se enotna embalaža prestavi pravijo, da ne vedo če bo to imelo kakšen učinek. Potem pa hkrati jamrajo, da bodo posledice za gospodarstvo in da bo prišlo do proračunskega izpada.«
Tudi Kordišev strankarski kolega Franc Trček je dejal, da predloga ne more podpreti. Jani Möderndorfer (SMC) pa je ocenil, da je danes bogokletno razpravljati o nikotinu, če ne razmišljaš tako kot večina. Razprava je bila podobna kot ob predlogu za legalizacijo točenja alkohola na športnih prireditvah, a vendar do napovedanih škodljivih posledic ni prišlo, je pojasnil. Po njegovem bi morali počakati, da bi enotno embalažo sprejeli tudi v sosednjih državah: »Enotna embalaža ima učinek, kadar je akcija skupna in povsod velja. Dokler se v pol ure lahko zapeljem na vsako mejo in tega ni, učinek ni pravi.«
Branko Simonovič je napovedal, da predloga ne bo podprl, prav tako so podporo odtegnili v SAB. Poslanci LMŠ so se odločali posamično: Jože Lenart je dejal, da se bo kljub prvotni podpori izrekel proti, Robert Pavšič je zahteval več denarja za preventivo.
Končno glasovanje članov odbora je pokazalo, da predlagane spremembe zakona ne uživajo zadostne podpore, čemur je sledil glasen aplavz prisotne strokovne javnosti.
Enotna embalaža se bo uveljavila čez pol leta.
