December je tradicionalno eden najbolj priljubljenih mesecev, ko se z zabavami naredi črto pod iztekajočim se letom. Slabša stran tega je povečano število primerov na urgencah zaradi akutnega opijanja in voženj pod vplivom alkohola.
»December je za gostince eden lepših mesecev,« je povedala
Nataša Šuligoj iz priljubljene Oštarije Žogica pod znamenitim Solkanskim mostom. Pravi, da se navade lačnih in žejnih v tem mesecu nekoliko spreminjajo: »Ljudje zahtevajo kakovost in ne več količino tako pri hrani kot pijači, je pa res, da naše goste vzgajamo s svoji razmišljanjem in ponudbo. Ker zapiramo zgodaj, pot pogosto nadaljujejo tja, kjer vedo, da bo zabava.«
...
Lastnik ljubljanske Gostilne Čad
Aleš Čad ima podobne izkušnje. »Časi za naš posel so trenutno ugodni. Gostje si privoščijo nekoliko več, vendar ne količinsko, temveč sežejo po kakovostnejših vinih, peninah, boljših žganih pijačah,« je dejal. Pravi, da december ni dober mesec samo s poslovnega vidika: »Tudi pri delu je vesel mesec. Veliko je pozitivne energije.«
V prednovoletnem času si roke manejo tudi trgovci.
Med alkoholnimi pijačami trgovci tudi decembra prodajo največ piva.
Na ljubljanski urgenci celo za 70 odstotkov več akutno opitih.
Po alkoholnih pijačah je največ povpraševanja v poletnih mesecih, a tako kot poleti tudi decembra ljudje med vsemi pijačami kupijo največ piva, so nam pojasnili v
Mercatorju: »Sledijo penine, pri katerih decembrska prodaja predstavlja slabo tretjino celoletne, domača vina ter šele nato viskiji in likerji.« V Sparu pravijo, da decembra zaznavajo veliko povečanje prodaje žganih pijač in vin. »Najbolje se prodajajo vina in penine,« je dejala
Pika Breskvar,
zadolžena za stike z javnostjo.
Poškodbe, zlomi, pretresi
Številne decembrske zabave pa se ne končajo samo z jutranjim glavobolom. »Vse mogoče,« je o poškodbah zaradi prevelike količine zaužitega alkohola dejal zdravnik
Uroš Tominec, namestnik vodje Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana. Letos so na ljubljanski urgenci zabeležili nič manj kot 1888 diagnoz zaradi alkohola, v zadnjih letih pa decembra zaradi akutnega alkoholnega opoja obravnavajo od 80 in 90 primerov.
Decembra je čas za veselje, vendar varna meja pitja alkohola ne obstaja. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Največ je površinskih poškodb glave, zlomov nosov, pretresov možganov, zvinov in nategov vratne hrbtenice, udarnin prsnega koša, ramena, komolca, kolka, kolena ter vseh mogočih zlomov. »Alkoholiziranost navadno sovpada tudi z nižjimi temperaturami in poledico. Poškodb je več tudi na račun veseljačenja. Ne moremo pa trditi, da je zaradi veselega decembra teh primerov veliko več,« dodaja Tominec, ki opaža, da na urgenci konča več voznikov, ki so za volan sedli pijani: »To pa se mi zdi precej večji problem.«
V povprečju največ voznikov »napiha« decembra. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Statistika Generalne policijske uprave to potrjuje. Največ voznikov »napiha« prav decembra. Število kršiteljev, ki so bili pod vplivom alkohola, je bilo decembra lani večje za 38 primerov v primerjavi z majem, ko je policija obravnavala drugo največje število kršitev te vrste. »Ugotavljamo, da je v tem času tudi več prireditev in zabav na javnih in zasebnih prostorih, zaradi katerih je več kršitev javnega reda pod vplivom alkohola,« nam je pojasnila
Vesna Drole iz sektorja za odnose z javnostjo. Policija decembra ne opaža povečanega števila prekrškov zaradi kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Teh je bilo lani največ junija.
Veseli december statistično izstopa tudi manj veselo. Foto Gm/infografika Delo
Opijanje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da nimajo podatkov, ki bi potrjevali pregovorno tezo, da Slovenci največ alkohola popijemo prav decembra. Opozarjajo pa, da najnovejše raziskave kažejo, da varna meja pitja alkohola ne obstaja in da katerokoli pitje že pomeni določeno stopnjo tveganja za zdravje ter blagostanje posameznika in družbe: »Načelno velja, da več kot popijemo ob eni ali več priložnostih, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, svojo družino in druge. Večja poraba alkohola v državi pomeni več izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti.«
Gostinci imajo decembra dober posel. FOTO: Jure Eržen/Delo
Veseljaštvu s pitjem alkohola v večjih količinah na NIJZ pravijo opijanje. »Gre za obliko pitja, ki je še posebno tvegana, saj opite osebe zaradi zmanjšane sposobnosti za racionalno razmišljanje, počnejo stvari, ki jih v treznem stanju ne bi počele, zmanjšana pa je tudi sposobnost hitrih odzivov in koordinacije.« To lahko vodi v škodljive posledice, kot so vožnja pod vplivom alkohola, prometne in druge nezgode, težave v odnosih, pretepi, poslabšanje zdravja ... »Pri takšnem pitju lahko pride tudi do zastrupitve z alkoholom, to pa je stanje, ki je lahko smrtno nevarno.«