Opozicija stopnjuje pritisk
Vložena je interpelacija zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Danes je na sporedu parlamentarna razprava o nabavi zaščitne opreme.
Ljubljana – Po tem, ko so včeraj opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB vložile interpelacijo zoper prvega ministra vlade Janeza Janše, bodo poslanci danes na nujni seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, ki je bila prav tako sklicana na zahtevo opozicije, razpravljali o gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev za urgentne nabave zaščitne opreme in medicinske opreme. Nanjo so vabljeni ključni predstavniki vlade in drugih institucij, pristojnih za nabavo – premier Janez Janša je za danes sicer svoj izostanek opravičil –, ki so stanje in nabave sicer že popisali v več kot 70 strani dolgem poročilu.
A poročila, ki naj bi, kot zatrjujejo, odgovorilo na številna odprta vprašanja, predvidoma na seji komisije za nadzor javnih financ še ne bo, saj ga vlada, ki ga je že obravnavala, še ni potrdila in poslala v državni zbor. Razlog naj bi bil predvsem dopolnjevanje dokumenta. Ključna pojasnila so pri tem odpadla predvsem na gospodarsko ministrstvo, pod katerega spada tudi zavod za blagovne rezerve, ki ga je vlada Janeza Janše zadolžila za nabavo.
»Predloga za interpelacijo še nisem natančno prebral, a iz tega, kar so predlagatelji povedali medijem, je videti, da je njihov vrhovni cilj padec vlade, ne pa sama razjasnitev okoliščin postopkov nabav zaščitne opreme,« se je odzval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
»Dokumentacija, ki je na voljo, bi nedvoumno pokazala, kako so postopki potekali, kdo je v njih odločal, predvsem pa, kakšne so bile razmere v kritičnih trenutkih ob izbruhu epidemije in kako težko je bilo tedaj priti do kakršnekoli zaščitne opreme,« je prepričan Počivalšek, ki je doslej že večkrat s prstom pokazal tudi proti zavodu za blagovne rezerve in nekdanjemu direktorju Antonu Zakrajšku ter njegovemu namestniku Ivanu Galetu, ki je v oddaji Tarča spregovoril o pritiskih politikov in posameznikov, povezanih z vladajočimi SDS, SMC in NSi za sklenitev pogodb oziroma plačilo avansov nekaterim posrednikom. Kot izhaja iz dela vladnega poročila, ki smo ga pridobili, je namreč prvi podpisal trinajst, drugi pa enajst pogodb od skupno 59 v skupni vrednosti 266,6 milijona evrov. Večino je sicer podpisal Lojze Černe, finančnik zavoda.
K prav vsem pogodbam je sicer podalo soglasje tudi ministrstvo za gospodarstvo, a tudi tu se ministrstvo brani, da v okviru soglasja presoja le skladnost vsebine pogodbe s petletnim programom državnih blagovnih rezerv. »Preverjanje skladnosti vsebine se nanaša na predmet pogodbe in zagotovljenost finančnih sredstev, presoja pa ne vključuje pregleda nad izvedbo postopkov javnih naročil,« še zatrjujejo na gospodarskem ministrstvu, ki bo skupaj z obrambnim ministrstvom moralo pojasniti tudi, na podlagi katerih meril je medresorska skupina, ki jo je vodil državni sekretar Damijan Jaklin, odločala, katere ponudbe so sploh pregledali ter na podlagi katerih ocen je država nakupovala zaščitno in medicinsko opremo.
LMŠ, SD, Levica in SAB, ki so včeraj vložile interpelacijo predvsem zaradi nepreglednih nabav, bodo najverjetneje v prihodnjih dneh še stopnjevale politični pritisk in že kmalu vložile tudi zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, namen katere naj bi bil iskanje politične odgovornosti. Da bodo prispevali glasove zanjo, so poleg opozicijskih strank napovedali tudi že v NSi in SMC.
A koalicija, za katero se zdi, da je po napovedi prve interpelacije še dodatno strnila vrste, bo, kot poudarjajo sogovorniki iz koalicije, tako danes kot tudi ob interpelaciji in nato na zasedanjih preiskovalne komisije z veseljem ponovila, da vlada Marjana Šarca ni zagotovila zadostne zaloge zaščitne opreme in so zato, kot je dejal Janez Janša, takrat kupovali vse, kar je bilo mogoče dobiti čim prej in kar je ustrezalo vsaj osnovnim standardom.
A poročila, ki naj bi, kot zatrjujejo, odgovorilo na številna odprta vprašanja, predvidoma na seji komisije za nadzor javnih financ še ne bo, saj ga vlada, ki ga je že obravnavala, še ni potrdila in poslala v državni zbor. Razlog naj bi bil predvsem dopolnjevanje dokumenta. Ključna pojasnila so pri tem odpadla predvsem na gospodarsko ministrstvo, pod katerega spada tudi zavod za blagovne rezerve, ki ga je vlada Janeza Janše zadolžila za nabavo.
Počivalšek kaže proti zavodu za blagovne rezerve
»Predloga za interpelacijo še nisem natančno prebral, a iz tega, kar so predlagatelji povedali medijem, je videti, da je njihov vrhovni cilj padec vlade, ne pa sama razjasnitev okoliščin postopkov nabav zaščitne opreme,« se je odzval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
»Dokumentacija, ki je na voljo, bi nedvoumno pokazala, kako so postopki potekali, kdo je v njih odločal, predvsem pa, kakšne so bile razmere v kritičnih trenutkih ob izbruhu epidemije in kako težko je bilo tedaj priti do kakršnekoli zaščitne opreme,« je prepričan Počivalšek, ki je doslej že večkrat s prstom pokazal tudi proti zavodu za blagovne rezerve in nekdanjemu direktorju Antonu Zakrajšku ter njegovemu namestniku Ivanu Galetu, ki je v oddaji Tarča spregovoril o pritiskih politikov in posameznikov, povezanih z vladajočimi SDS, SMC in NSi za sklenitev pogodb oziroma plačilo avansov nekaterim posrednikom. Kot izhaja iz dela vladnega poročila, ki smo ga pridobili, je namreč prvi podpisal trinajst, drugi pa enajst pogodb od skupno 59 v skupni vrednosti 266,6 milijona evrov. Večino je sicer podpisal Lojze Černe, finančnik zavoda.
K prav vsem pogodbam je sicer podalo soglasje tudi ministrstvo za gospodarstvo, a tudi tu se ministrstvo brani, da v okviru soglasja presoja le skladnost vsebine pogodbe s petletnim programom državnih blagovnih rezerv. »Preverjanje skladnosti vsebine se nanaša na predmet pogodbe in zagotovljenost finančnih sredstev, presoja pa ne vključuje pregleda nad izvedbo postopkov javnih naročil,« še zatrjujejo na gospodarskem ministrstvu, ki bo skupaj z obrambnim ministrstvom moralo pojasniti tudi, na podlagi katerih meril je medresorska skupina, ki jo je vodil državni sekretar Damijan Jaklin, odločala, katere ponudbe so sploh pregledali ter na podlagi katerih ocen je država nakupovala zaščitno in medicinsko opremo.
Bo dodatni pritisk prinesel le strnitev vrst?
LMŠ, SD, Levica in SAB, ki so včeraj vložile interpelacijo predvsem zaradi nepreglednih nabav, bodo najverjetneje v prihodnjih dneh še stopnjevale politični pritisk in že kmalu vložile tudi zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, namen katere naj bi bil iskanje politične odgovornosti. Da bodo prispevali glasove zanjo, so poleg opozicijskih strank napovedali tudi že v NSi in SMC.
A koalicija, za katero se zdi, da je po napovedi prve interpelacije še dodatno strnila vrste, bo, kot poudarjajo sogovorniki iz koalicije, tako danes kot tudi ob interpelaciji in nato na zasedanjih preiskovalne komisije z veseljem ponovila, da vlada Marjana Šarca ni zagotovila zadostne zaloge zaščitne opreme in so zato, kot je dejal Janez Janša, takrat kupovali vse, kar je bilo mogoče dobiti čim prej in kar je ustrezalo vsaj osnovnim standardom.
Interpelacija le redko uspešna
Interpelacija zoper ministra Zdravka Počivalška bo že 44. interpelacija proti ministrom v samostojni Sloveniji. Le v dveh primerih je bila tudi uspešna – leta 1996 v primeru zunanjega ministra Zorana Thalerja in 1999 v primeru notranjega ministra Mirka Bandlja –, a ob tem velja omeniti, da je pred samim glasovanjem več ministrov odstopilo samih. Ker interpelacijo lahko vloži le deset poslancev, jo opozicija večkrat uporablja kot instrument za destabilizacijo koalicije. Za razrešitev je potrebna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov, ki pa jih poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB nimajo. Skupaj imajo le 37 glasov.
Interpelacija zoper ministra Zdravka Počivalška bo že 44. interpelacija proti ministrom v samostojni Sloveniji. Le v dveh primerih je bila tudi uspešna – leta 1996 v primeru zunanjega ministra Zorana Thalerja in 1999 v primeru notranjega ministra Mirka Bandlja –, a ob tem velja omeniti, da je pred samim glasovanjem več ministrov odstopilo samih. Ker interpelacijo lahko vloži le deset poslancev, jo opozicija večkrat uporablja kot instrument za destabilizacijo koalicije. Za razrešitev je potrebna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov, ki pa jih poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB nimajo. Skupaj imajo le 37 glasov.
