Ovira za tuje študente, škoda za slovensko visoko šolstvo
Tuji študenti bodo morali za študijski vizum pokazati okoli pet tisoč evrov.
Odpri galerijo
Vlada je tujim študnetom za študij v Sloveniji postavila novo prereko. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zadnje spremembe zakona o tujcih niso prinesle le sporne možnosti začasne ukinitve pravice do prošnje za mednarodno zaščito in zaostritev pri prošnjah za azil, obilico zmede so povzročile tudi na visokošolskih institucijah in med študenti iz tujine. Zaostrili so se namreč pogoji, pod katerimi lahko tuji študenti pridobijo vizum za študij v Sloveniji.
»V zvezi s tem zakonom je kup nejasnosti. V njem ni več določila, po katerem za dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija zadostuje pisna izjava študentovih staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika,« je pojasnil dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar, ki meni, da so spremembe vnesle zmedo na prej dobro urejeno področje.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) tujim študentom pojasnjujejo, da bodo morali, namesto garantnega pisma skrbnikov, da jim bodo med študijem v Sloveniji zagotovili zadostna sredstva za bivanje, po novem izkazati, da imajo sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra. Ker se študentski vizumi izdajajo za eno leto, to v praksi pomeni, da je pogoj za študij v Sloveniji dobrih 4800 evrov na bančnem računu pred začetkom letnika.
Direktiva EU, ki jo je Slovenija z novelo Zakon o tujcih prenesla v nacionalno zakonodajo, določa, da mora tujec izkazati, da ima zadostna sredstva za preživljanje, so pojasnili na Ministrstvo za notranje zadeve. Študent lahko sredstva izkazuje tudi z dotacijami, štipendijami ali finančno zavezo v okviru organizacije s programom izmenjave učencev.
Presoja zadostnih sredstev ne bo sistematična, temveč bo temeljila na preučitvi vsakega posameznega primera, so zagotovili. Na Ministrstvu menijo, da ne gre za zaostritev pogojev, novela zakona po njihovem »le spreminja način njihovega izkazovanja.«
V ŠOS menijo, da bo visokemu šolstvu sprememba povzročila škodo. Opozorili so, da vlada v predlogu zakona te spremembe ni niti utemeljila in da ni podatkov, da bi bili tuji študenti bolj nesamostojni od slovenskih, ki seveda ne potrebujejo potrdila o bančnem računu s 4800 evri. Tudi tuji študenti imajo pravico do subvencionirane prehrane, prevoza in bivanja ter možnosti opravljanja študentskih del, »vendar zaradi narave študentskega dela tovrstnih prihodkov ni mogoče vnaprej napovedati«, so pojasnili v ŠOS. Prizadevali si bodo, da se ta »na novo postavljena ovira za tuje študente« umakne.
Kuhar je poudaril, da je internacionalizacija eden ključnih strateških ciljev Univerze v Ljubljani. »Mednarodno povezovanje je na področju znanosti ključno, prisotnost študentov iz tujine pa s kulturno izmenjavo obogati tudi naše študente,« je opozoril. Boji se, da bomo zaradi pogojev, ki so za številne tuje študente, predvsem tiste iz držav nekdanje Jugoslavije, nesprejemljivi, te izgubili.
Že prej je veljalo, da izjava skrbnikov zadošča le za študente do 26. leta starosti, starejši so morali izkazovati zadostna sredstva na računu. Sedemindvajsetletna Marija Sapundija, ki se je po diplomi v Severni Makedoniji vpisala še na študij v Sloveniji, je pojasnila, da je za zbiranje predpisanega zneska porabila celotno lansko leto. Poleg študija mora opravljati dve službi, saj se brez tega denarja kljub opravljenim izpitom ne more vpisati v višji letnik. »To je ovira za študente, saj morajo poleg študija in osnovnega preživetja skrbeti, da dosegajo nemogoče vizumske standarde,« je dejala Marija Sapundija, ki meni, da bo tak predpis mnoge gotovo odvrnil od študija na slovenskih univerzah.
Po podatkih statističnega urada je v tekočem študijskem letu študentov s stalnim prebivališčem v tujini okoli 7600, to je dobrih devet odstotkov vseh študirajočih. Prihajajo iz 119 držav, približno 60 odstotkov iz držav nekdanje Jugoslavije.
»V zvezi s tem zakonom je kup nejasnosti. V njem ni več določila, po katerem za dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija zadostuje pisna izjava študentovih staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika,« je pojasnil dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar, ki meni, da so spremembe vnesle zmedo na prej dobro urejeno področje.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) tujim študentom pojasnjujejo, da bodo morali, namesto garantnega pisma skrbnikov, da jim bodo med študijem v Sloveniji zagotovili zadostna sredstva za bivanje, po novem izkazati, da imajo sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra. Ker se študentski vizumi izdajajo za eno leto, to v praksi pomeni, da je pogoj za študij v Sloveniji dobrih 4800 evrov na bančnem računu pred začetkom letnika.
Upošteva se tudi štipendije
Direktiva EU, ki jo je Slovenija z novelo Zakon o tujcih prenesla v nacionalno zakonodajo, določa, da mora tujec izkazati, da ima zadostna sredstva za preživljanje, so pojasnili na Ministrstvo za notranje zadeve. Študent lahko sredstva izkazuje tudi z dotacijami, štipendijami ali finančno zavezo v okviru organizacije s programom izmenjave učencev.
Presoja zadostnih sredstev ne bo sistematična, temveč bo temeljila na preučitvi vsakega posameznega primera, so zagotovili. Na Ministrstvu menijo, da ne gre za zaostritev pogojev, novela zakona po njihovem »le spreminja način njihovega izkazovanja.«
V ŠOS menijo, da bo visokemu šolstvu sprememba povzročila škodo. Opozorili so, da vlada v predlogu zakona te spremembe ni niti utemeljila in da ni podatkov, da bi bili tuji študenti bolj nesamostojni od slovenskih, ki seveda ne potrebujejo potrdila o bančnem računu s 4800 evri. Tudi tuji študenti imajo pravico do subvencionirane prehrane, prevoza in bivanja ter možnosti opravljanja študentskih del, »vendar zaradi narave študentskega dela tovrstnih prihodkov ni mogoče vnaprej napovedati«, so pojasnili v ŠOS. Prizadevali si bodo, da se ta »na novo postavljena ovira za tuje študente« umakne.
Nesprejemljivo zlasti za študente z Zahodnega Balkana
Kuhar je poudaril, da je internacionalizacija eden ključnih strateških ciljev Univerze v Ljubljani. »Mednarodno povezovanje je na področju znanosti ključno, prisotnost študentov iz tujine pa s kulturno izmenjavo obogati tudi naše študente,« je opozoril. Boji se, da bomo zaradi pogojev, ki so za številne tuje študente, predvsem tiste iz držav nekdanje Jugoslavije, nesprejemljivi, te izgubili.
Več kot devet odstotkov študentov ima stalno prebivališče v tujini. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Že prej je veljalo, da izjava skrbnikov zadošča le za študente do 26. leta starosti, starejši so morali izkazovati zadostna sredstva na računu. Sedemindvajsetletna Marija Sapundija, ki se je po diplomi v Severni Makedoniji vpisala še na študij v Sloveniji, je pojasnila, da je za zbiranje predpisanega zneska porabila celotno lansko leto. Poleg študija mora opravljati dve službi, saj se brez tega denarja kljub opravljenim izpitom ne more vpisati v višji letnik. »To je ovira za študente, saj morajo poleg študija in osnovnega preživetja skrbeti, da dosegajo nemogoče vizumske standarde,« je dejala Marija Sapundija, ki meni, da bo tak predpis mnoge gotovo odvrnil od študija na slovenskih univerzah.
Po podatkih statističnega urada je v tekočem študijskem letu študentov s stalnim prebivališčem v tujini okoli 7600, to je dobrih devet odstotkov vseh študirajočih. Prihajajo iz 119 držav, približno 60 odstotkov iz držav nekdanje Jugoslavije.
