Pikalo predlagal revizijo poslovanja visokošolskih javnih zavodov
Ministra za šolstvo so k vložitvi revizijskega predloga spodbudili sumi negospodarnega ravnanja. Računsko sodišče se je odzvalo s pojasnilom, da glede na zakon samostojno določa, katere revizije bo poleg obveznih, ki jih mora opraviti vsako leto po zakonu, še izvedlo v posameznem obdobju.
Odpri galerijo
Jernej Pikalo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je na računsko sodišče naslovil predlog za revizijo poslovanja vseh javnih visokošolskih zavodov.
Povod za predlog revizije vseh javnih visokošolskih zavodov so dvomi o domnevno negospodarnem poslovanju teh institucij, ki v zadnjem času odmevajo v javnosti, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zakonska podlaga, ki omogoča vložitev tovrstnega predloga, je 25. člen zakona o računskem sodišču.
V preteklosti se je za sporno izkazalo izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Kot smo že poročali, je oktobra višje sodišče zavrnilo pritožbo univerze in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora univerza vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost.
Računsko sodišče pojasnjuje, da glede na zakon samostojno določa, katere revizije bo poleg obveznih, ki jih mora opraviti vsako leto po zakonu, še izvedlo v posameznem obdobju. Revizije opravlja na podlagi letnega programa dela.
Omenjeni letni program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, na podlagi katerega opravlja revizije, sprejme predsednik računskega sodišča, so na računskem sodišču zapisali za STA.
Pri določanju letnega programa upoštevajo več kriterijev, in sicer predvsem materialni pomen, pa tudi izkušnje iz že opravljenih revizij, ki računskemu sodišču osvetlijo pomembna javnofinančna vprašanja, skupna več revidirancem, ter navedbe v medijih in prejete pobude. Računsko sodišče obravnava vse pobude, ki jih prejme, ne le tistih, ki jih zakon o računskem sodišču izrecno navaja. Vendar pa vseh ne more uvrstiti v program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ker bi bilo to glede na število prejetih pobud neizvedljivo, so opozorili.
Prejete pobude obravnavajo tako, da jih ob upoštevanju revizijskih načel, pravil in mednarodnih standardov natančno preučijo, opredelijo njihov pomen in jih glede na oceno pomena ob ostalih kriterijih upoštevajo pri oblikovanju letnega programa za izvrševanje revizijske pristojnosti.
Ta program je v skladu s poslovnikom računskega sodišča zaupen, zato konkretne informacije o morebitni uvrstitvi revizije javnih visokošolskih zavodov vanj ne morejo dati. STA
Povod za predlog revizije vseh javnih visokošolskih zavodov so dvomi o domnevno negospodarnem poslovanju teh institucij, ki v zadnjem času odmevajo v javnosti, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zakonska podlaga, ki omogoča vložitev tovrstnega predloga, je 25. člen zakona o računskem sodišču.
V preteklosti se je za sporno izkazalo izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Kot smo že poročali, je oktobra višje sodišče zavrnilo pritožbo univerze in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora univerza vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost.
Računsko sodišče pojasnjuje, da glede na zakon samostojno določa, katere revizije bo poleg obveznih, ki jih mora opraviti vsako leto po zakonu, še izvedlo v posameznem obdobju. Revizije opravlja na podlagi letnega programa dela.
Omenjeni letni program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, na podlagi katerega opravlja revizije, sprejme predsednik računskega sodišča, so na računskem sodišču zapisali za STA.
Pri določanju letnega programa upoštevajo več kriterijev, in sicer predvsem materialni pomen, pa tudi izkušnje iz že opravljenih revizij, ki računskemu sodišču osvetlijo pomembna javnofinančna vprašanja, skupna več revidirancem, ter navedbe v medijih in prejete pobude. Računsko sodišče obravnava vse pobude, ki jih prejme, ne le tistih, ki jih zakon o računskem sodišču izrecno navaja. Vendar pa vseh ne more uvrstiti v program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ker bi bilo to glede na število prejetih pobud neizvedljivo, so opozorili.
Prejete pobude obravnavajo tako, da jih ob upoštevanju revizijskih načel, pravil in mednarodnih standardov natančno preučijo, opredelijo njihov pomen in jih glede na oceno pomena ob ostalih kriterijih upoštevajo pri oblikovanju letnega programa za izvrševanje revizijske pristojnosti.
Ta program je v skladu s poslovnikom računskega sodišča zaupen, zato konkretne informacije o morebitni uvrstitvi revizije javnih visokošolskih zavodov vanj ne morejo dati. STA
