Pljučnica je resna bolezen, tudi mlajši umirajo za njo
Odkar je cepljenje proti pnevmokokom od lani za starejše od 65 let in kronične bolnike brezplačno, v zdravstvenih domovih opažajo, da se za tovrstno zaščito odloča vse več ljudi, in to hkrati s cepljenjem proti gripi ali proti covidu. Samo zaradi pnevmokoknih okužb je v 2021 v Sloveniji sicer umrlo 14 oseb.
Kot je v STAklubu dejal dr. Aleksander Stepanović, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine, bakterija pnevmokok ogroža zlasti otroke do petega leta starosti, starejše ter kronično bolne: »Pri otrocih poteka kot vnetje srednjega ušesa oziroma obnosnih votlin. Običajno jih življenjsko ne ogroža. Pri starejših pa se bolj bojimo invazivnih pnevmokoknih bolezni, od katerih je najpogostejša pljučnica in te nas je najbolj strah.«
Pnevmokokne okužbe se pojavljajo skozi vse leto, največ pa v sezoni gripe in prehladov, ko se sposobnost imunskega sistema zmanjša.
Kot pravi prim. Katarina Osolnik, specialistka interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik, se največji delež pljučnic domačega okolja pozdravi na primarni ravni, medtem ko bolnišnice zdravijo najtežje primere. Na leto je v Sloveniji diagnosticiranih več kot 6000 bolnikov z diagnozo bolnišnične pljučnice.
Veliko ljudi ima pljučnico za nenevarno bolezen, ki jo pozdraviš z antibiotikom. Zlasti mlajši so presenečeni, kako težek je lahko potek. Zato je treba opozoriti, da je pljučnica resna bolezen. K sreči je smrtni izid redek, a se lahko zgodi – tudi pri mlajših.
dr. Katarina Osolnik
Vedno znova se srečujejo z bolniki, ki jih zdravijo zaradi težje potekajoče pljučnice in so starejši od 65 let. Študije dokazujejo, da je prav populacija po 65. letu tudi zaradi pridruženih bolezni bolj ogrožena. Pri njej je pričakovati težji potek, daljše zdravljenje in večjo pogostnost zapletov.
Pri težje in najtežje potekajočih pljučnicah je lahko umrljivost od deset- do 20-odstotna. »Ni veliko diagnoz, ki bi imele tolikšno hospitalno umrljivost,« dodaja Osolnikova. Tudi zato se starejši pljučnice še vedno bojijo, mlajše generacije pa so slabše poučene o posledicah pnevmokoknih okužb.
Učinkovito cepivo
Po dr. Stepanoviću cepiva proti pnevmokoknim okužbam poznamo »že zelo dolgo«. Polisaharidno cepivo je na voljo že pol stoletja, konjugirano pa v uporabi že dve desetletji. »Ne gre za eksperimentalno cepivo, sestavljeno na hitro. Izkušnje so dobre, učinkovitost visoka, neželenih posledic malo.« Praviloma zadošča en odmerek, zaščita je doživljenjska – razen redkih izjem.
S cepivom se zaščitimo pred 23 sevi, s prebolelo okužbo pa le proti enemu.
dr. Aleksander Stepanović
Osolnikova o izidih zdravljenja v primerih hospitaliziranih bolnikov s pnevmokokno pljučnico pravi, da je ta odvisen od invazivnosti povzročitelja in odpornosti gostitelja: »Pogosto se dogaja, da pred pljučnico bolnik že doma preboli virozo. Prav virusna okužba tako vpliva na imunski sistem, da se lahko kasneje razvije bakterijska okužba.« Zato tudi na cepljenje proti gripi ne smemo pozabiti, poudarja.
Kako pa je z imunostjo po preboleli pnevmokokni pljučnici?
S cepivom se zaščitimo pred 23 sevi, s prebolelo okužbo pa le proti enemu, pojasnjuje dr. Stepanović.
Družinski zdravniki so bili skupaj z infektologi tudi pobudniki, da se cepljenje proti pnevmokoknim okužbam financira iz sredstev ZZZS. »K sreči je ministrstvo prisluhnilo in konec 2022 zagotovilo tudi sredstva za brezplačno cepljenje.«
Ko je bilo cepivo proti gripi še plačljivo, se je po besedah Bukovnikove v ZD Kranj v vsem letu cepilo 200 oseb, naslednje leto, z brezplačnim cepljenjem, je številka narasla na 2000.
Številke gredo po besedah Sedlarjeve strmo navzgor tudi na Gorenjskem. V času plačljivosti se je cepilo nekaj deset ljudi, zdaj se jih cepi že nekaj sto.
Od leta 2022 je v Sloveniji cepljenje proti pnevmokoknim okužbam s 23-valentnim cepivom brezplačno za starejše od 65 let in kronične bolnike. Za mlajše od pet let je brezplačno cepljenje s 13-valentnim cepivom na voljo od leta 2015.
Proti pnevmokokom se lahko cepimo kadarkoli v letu, poudarja dr. Stepanović. Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih ga je priporočljivo opraviti hkrati s cepljenjem proti gripi, zdravnika pa obiskati v primeru visoke vročine, gnojnih izpljunkov ali hitro napredujočih težav, ki ne minejo v dveh ali treh dneh.
Že zdrave je pomembno ozaveščati
Medicinska sestra iz cepilnega centra ZD Kranj Barbara Bukovnik, tudi predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v družinski medicini, poudarja, kako pomembno je v referenčnih ambulantah že zdrave in tiste s kroničnimi obolenji seznanjati z nevarnostmi pnevmokoknih okužb in okužb, ki pretijo zlasti na jesen, v času viroznih obolenj in zdaj tudi covida. Po njenem je polovica ljudi seznanjenih s pnevmokoknimi okužbami – med drugim tudi zaradi brezplačnega cepljenja.
Urška Sedlar, medicinska sestra v cepilnem centru ZD Jesenice, se spominja, kakšen »velik logistični zalogaj« je bilo cepljenje, če se je želela cepiti štiričlanska družina. Takrat se je spraševala, zakaj jih ne bi mogli cepiti na enem mestu in tako cepljenja približati ljudem. Ko so to storili, so začele številke o cepljenih rasti.
Po besedah Milene Martinovič, medicinske sestre iz cepilnega centra ZD Črnomelj, se ljudje, ko si osebje zanje vzame čas in jim na razumljiv način pojasni možnosti cepljenj, hitro odločijo za zaščito. Pri tem je pomembno, da vedo, da so zaščiteni le za posamezno vrsto pljučnice.
