Po odhodu državnega sekretarja za šport prihaja državni sekretar za malo gospodarstvo
Če bo vlada Marjana Šarca želela dodatne državne sekretarje, bo morala, sodeč po odgovorih poslanskih skupin, spremembe zakonodaje v parlamentarno proceduro vložiti sama. Zahtevo obrtnikov za državnega sekretarja za malo gospodarstvo pa bo Šarec za zdaj reševal kar v okviru imenovanj v svojem kabinetu.
Odpri galerijo
vladni funkcionarji
Ljubljana – Po odhodu državnega sekretarja za šport Petra Vilfana, ki ga za zdaj ne nameravajo nadomestiti, bo po naših informacijah predvidoma že jutri vlada imenovala državnega sekretarja za malo gospodarstvo Franca Vesela.
»Glede na to, da nas je res veliko in da polnimo državni proračun, smo zadovoljni, da je predsednik vlade slišal naše prošnje,« nam je včeraj povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki se je le dan po izrečenih opozorilih in pozivih politikom razveselil klica s sporočilom o napovedanem imenovanju državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Obrtniki, z Mehom na čelu, si od državnega sekretarja, ki bo deloval v okviru pooblastil, ki jih bo državnemu sekretarju dodelil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, obetajo predvsem lažje odpravljanje ovir in birokratskih predpisov, zato so poslance tudi pozivali, naj v parlamentarno proceduro vnovič vložijo predlog za imenovanje državnega sekretarja za malo gospodarstvo.
Že februarja sta se na odboru za notranje zadeve ustavila predloga zakona o vladi in zakona o državni upravi, ki sta poleg dodatnega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu predvidevala še po enega na ministrstvu za izobraževanje, na resorju za kohezijo in za Slovence po svetu ter celo dva na ministrstvu za zdravje. Predlogu so nasprotovali tudi v SDS, čeprav, kot je na seji pojasnil predsednik odbora Zvone Černač, bi, če bi odločali le o državnem sekretarju za malo gospodarstvo, poslanke in poslanci tak predlog najverjetneje tudi večinsko potrdili.
Državnega sekretarja za malo gospodarstvo na načelni ravni ne podpirajo le v Levci, kjer izpostavljajo, da so proti vsakršnim novim imenovanjem. »Povečanje utemeljujete s potrebo po dodatnih strokovnih kadrih, vemo pa, da bi se zaposlovali ljudje, ki zasedajo izključno politične funkcije. Ne moremo podpreti kadrovanja, kjer se zaposluje dodatne odpadle politične kadre«, je stališče, zakaj se jim zdita predloga absurdna, utemeljila poslanka Levice Nataša Sukič.
Vlada Marjana Šarca vseh kadrovskih rešitev, o katerih so se dogovorili ob koalicijskem razrezu, še ni uresničila in po fiasku pri sprejemanju dveh novel, ki so jih vložili poslanci koalicije s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na čelu – in ne sama vlada – jih verjetno tudi ne bo. Za izpeljavo ideje koalicijskih partnerjev, da bi imelo ministrstvo za zdravje štiri državne sekretarje, kamor bi nato, po načelu razpršene odgovornosti, iz vsake stranke vnovič morali predlagati spremembo zakonodaje. Zakon o državni upravi na posamezno ministrstvo predvideva največ dva državna sekretarja, razen na finančnem, kjer so lahko največ štirje državni sekretarji.
Možnost imenovanja štirih državnih sekretarjev je vlada Mira Cerarja pred štirimi leti omogočila finančnemu ministru Dušanu Mramorju, kljub svarilom zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da gre za »precejšen odstop od veljavne sistemske ureditve, ki bi terjal ponovni razmislek in izčrpnejšo obrazložitev stvarnih in razumnih razlogov«. Reforma iz leta 2002 je namreč ukinila množico sekretarjev in vsakemu dovolila le po enega. Sekretarji so večinoma postali generalni direktorji direktoratov, ki se ne zamenjajo nujno ob menjavi vlade. Vlada Janeza Janše je desetletje kasneje v imenu zmanjševanja ministrstev dopustila dva državna sekretarja na ministrstvo.
Ali se bo vlada Marjana Šarca predlaga dodatne spremembe pri zakonodaji, ki ureja število državni sekretarjev, še ni jasno. A za zdaj o povečanju števila državnih sekretarjev zadržano govorijo tudi v največji koalicijski stranki LMŠ, češ da je dodatno število državnih sekretarjev po njihovem mnenju upravičeno le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki zadevajo projekte in naloge z dodano vrednostjo in dolgoročnimi učinki za državo. V SMC in SD pa izpostavljajo, da morali o morebitnih potrebah posameznih resorjev »spregovoriti« prav ministrstva in bi zato morala prva pobuda priti z ministrstev ali vlade.
»Glede na to, da nas je res veliko in da polnimo državni proračun, smo zadovoljni, da je predsednik vlade slišal naše prošnje,« nam je včeraj povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki se je le dan po izrečenih opozorilih in pozivih politikom razveselil klica s sporočilom o napovedanem imenovanju državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Obrtniki, z Mehom na čelu, si od državnega sekretarja, ki bo deloval v okviru pooblastil, ki jih bo državnemu sekretarju dodelil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, obetajo predvsem lažje odpravljanje ovir in birokratskih predpisov, zato so poslance tudi pozivali, naj v parlamentarno proceduro vnovič vložijo predlog za imenovanje državnega sekretarja za malo gospodarstvo.
Že februarja sta se na odboru za notranje zadeve ustavila predloga zakona o vladi in zakona o državni upravi, ki sta poleg dodatnega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu predvidevala še po enega na ministrstvu za izobraževanje, na resorju za kohezijo in za Slovence po svetu ter celo dva na ministrstvu za zdravje. Predlogu so nasprotovali tudi v SDS, čeprav, kot je na seji pojasnil predsednik odbora Zvone Černač, bi, če bi odločali le o državnem sekretarju za malo gospodarstvo, poslanke in poslanci tak predlog najverjetneje tudi večinsko potrdili.
Državnega sekretarja za malo gospodarstvo na načelni ravni ne podpirajo le v Levci, kjer izpostavljajo, da so proti vsakršnim novim imenovanjem. »Povečanje utemeljujete s potrebo po dodatnih strokovnih kadrih, vemo pa, da bi se zaposlovali ljudje, ki zasedajo izključno politične funkcije. Ne moremo podpreti kadrovanja, kjer se zaposluje dodatne odpadle politične kadre«, je stališče, zakaj se jim zdita predloga absurdna, utemeljila poslanka Levice Nataša Sukič.
Koalicijski poslanci: Pobudo naj da vlada
Vlada Marjana Šarca vseh kadrovskih rešitev, o katerih so se dogovorili ob koalicijskem razrezu, še ni uresničila in po fiasku pri sprejemanju dveh novel, ki so jih vložili poslanci koalicije s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na čelu – in ne sama vlada – jih verjetno tudi ne bo. Za izpeljavo ideje koalicijskih partnerjev, da bi imelo ministrstvo za zdravje štiri državne sekretarje, kamor bi nato, po načelu razpršene odgovornosti, iz vsake stranke vnovič morali predlagati spremembo zakonodaje. Zakon o državni upravi na posamezno ministrstvo predvideva največ dva državna sekretarja, razen na finančnem, kjer so lahko največ štirje državni sekretarji.
Možnost imenovanja štirih državnih sekretarjev je vlada Mira Cerarja pred štirimi leti omogočila finančnemu ministru Dušanu Mramorju, kljub svarilom zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da gre za »precejšen odstop od veljavne sistemske ureditve, ki bi terjal ponovni razmislek in izčrpnejšo obrazložitev stvarnih in razumnih razlogov«. Reforma iz leta 2002 je namreč ukinila množico sekretarjev in vsakemu dovolila le po enega. Sekretarji so večinoma postali generalni direktorji direktoratov, ki se ne zamenjajo nujno ob menjavi vlade. Vlada Janeza Janše je desetletje kasneje v imenu zmanjševanja ministrstev dopustila dva državna sekretarja na ministrstvo.
Ali se bo vlada Marjana Šarca predlaga dodatne spremembe pri zakonodaji, ki ureja število državni sekretarjev, še ni jasno. A za zdaj o povečanju števila državnih sekretarjev zadržano govorijo tudi v največji koalicijski stranki LMŠ, češ da je dodatno število državnih sekretarjev po njihovem mnenju upravičeno le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki zadevajo projekte in naloge z dodano vrednostjo in dolgoročnimi učinki za državo. V SMC in SD pa izpostavljajo, da morali o morebitnih potrebah posameznih resorjev »spregovoriti« prav ministrstva in bi zato morala prva pobuda priti z ministrstev ali vlade.
Kdo je novi državni sekretar?
Franc Vesel, ki ga bo vlada imenovala previdoma na jutrišnji seji, prihaja iz obrtniških vrst, saj je ribniški obrtnik in član odbora za gospodarstvo OZS. Na parlamentarnih volitvah se je neuspešno potegoval za poslanca LMŠ, ob svoji kandidaturi je delil misel, da je v življenju treba obleči dres, steči na igrišče in zadeti v gol, ne pa s kavča vpiti, kako se doseže zadetek.
Franc Vesel, ki ga bo vlada imenovala previdoma na jutrišnji seji, prihaja iz obrtniških vrst, saj je ribniški obrtnik in član odbora za gospodarstvo OZS. Na parlamentarnih volitvah se je neuspešno potegoval za poslanca LMŠ, ob svoji kandidaturi je delil misel, da je v življenju treba obleči dres, steči na igrišče in zadeti v gol, ne pa s kavča vpiti, kako se doseže zadetek.
