Po palmah padajo še oleandri

Koper - Kaj se dogaja velikemu številu oleandrov, ki se na Primroskem sušijo kot za stavo? Vsaj ena desetina ali še več jih je  v celoti posušenih. Mnogi so pomislili, da bi lahko šlo za nevaren bakterijski ožig, s katerim se spopadajo predvsem v nekaterih mediteranskih državah. Toda svetovalec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Matjaž Jančar je javnost pomiril: nadležne bakterije (še) ni v Sloveniji, niti na oleandrih.

Ravno včeraj je Matjaž Jančar na Nacionalni inštitut za biologijo poslal še štiri vzorce materialov posušenih oleandrov, ki jih je dan prej vzel v Izoli. Prejšnji vzorci, katerih analize so bile opravljene pred desetimi dnevi na oleandrih, kažejo, da v Slovenij (še) ni nadležne in zloglasne bakterije Xylella fastidiosa, ki je v južni Italiji (Apuliji) resno načela nasade stoletja in tisočletja starih oljk. Evropska komisija je leta 2015 sprejela direktivo, ki zahteva stroge ukrepe. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je pred nekaj dnevi (na spletni strani) začela z veliko akcijo ozaveščanja in obveščanja o tej bakteriji, ki jo označujejo za eno najbolj nevarnih na svetu saj ogroža številne vrste. Če bi se pojavila v Sloveniji, bi bilo ogroženih najmanj 30 vrst  rastlin, največ na Primorskem, kjer bi dodobra spremenila in osiromašila krajino.
 

Niti en pregledan vzorec ni dokazal bakterij

Bakterija ni neposredno nevarna ljudem in živalim, povzročila pa bi ogromno gospodarsko škodo. Najbolj so na udaru oljke, češnje, mandljevci, fige, orehi, vinska trta, agrumi, a tudi višnje, slive in jabolke, divji šparglji, oleandri, sivka, mirta, hrast, šipek, žuka (brnistra), pelargonije, rožmarin, lovor, itd. Bolezen so najprej opazili na vinski trti v Ameriki. Njavečjo škodo pa je bakterijski ožig povzročil v italijanski deželi Apulija, kjer je prizadel na tisoče hektarjev zelo starih oljk. "Ko se je ožig pojavil leta 2013, so se tamkajšnji oljkarji uprli, da bi požagali večstoletne ali tisočletne oljke, zato se je bolezen razširila. To, kar lahko zdaj množično opazimo na oleandrih v Primorju, je sicer na pogled podobno bakterijskemu ožigu, vendar niti en primer pregledanih vzorcev ni dokazal bakterij. Bolezensko stanje je podobno, začnejo se sušiti  robovi in potem celi oleandrovi listi, poganjki in veje. Primorski oleandri so se posušili zaradi mraza v februarju, nekatere sadike pač niso prenesle takih razmer. Če rastline niso preveč prizadete v koreninskem sistemu, bi jih lahko porezali in bodo že letos znova pognale mlade veje," je pojasnil kmetijski svetovalec iz Kopra.

Kupovati le rastline s "potnim listom"

Novogoriški  Kmetijsko gozdarski zavod po besedah Matjaža Jančarja pregleduje nasade in jemlje vzorce že od leta 2014, in to vsako leto nekaj več vzorcev. "Letos moramo v Sloveniji opravit 913 pregledov, od tega 525 na Primorskem in tukaj opraviti 241 vzorčenj na 30 vrstah rastlin. Na nobenem vzorcu še nismo odkrili nobenega pozitivnega vzroca. Če bi ga odkrili, bi morali drevo uničiti in v krogu 100 metrov tudi vse tiste rastline, ki so na seznamu rastlinskih gostiteljev teh bakterij. Prihodnji mesec bomo izvedli simulacijo na terenu, kaj bi se zgodilo in kako bi ukrepali, saj moramo pripraviti načrt ukrepov v primeru pojava te nevarne bakterijske bolezni," razlaga Jančar. Žuželke (nekatere vrste škržatov) so tiste, ki prenašajo bakterije. Zato je med ukrepi najpomembnejša prepoved prenosa nepreverjenih rastlin, cepičev in celo semen brez ustreznih potrdil in "potnih listin".  Uprava za varno hrano zato opozarja na temeljito opazovanje  rastlin in nakupovanje sadik le pri preverjenih dobaviteljih.