Po turistične vzore na sever, ne na jug

»Če se Slovenija želi pri snovanju svoje turistične strategije ravnati po kateri od svojih sosed, ji svetujem, naj se nikakor ne obrača k Hrvaški, naj se raje ozre k Avstriji,« je za Delo povedal doktor ekonomije Ivan Kožić, avtor na Hrvaškem močno odmevne raziskave o povezavi med turističnim razvojem in slabšanjem človeškega kapitala. Smer, v kateri se giblje hrvaški turizem, prihodnjim rodovom v turistično razvitih krajih ne prinaša veliko dobrih novic, je prepričan.



Hiter turistični razvoj lahko slabo vpliva na motivacijo mladih za študij, zmanjšanje števila študentov na določenem območju na dolgi rok ljudem onemogoči delo, ki ustvarja višjo dodano vrednost in slabo vpliva na človeški kapital, kar pa lahko pripelje do tako imenovane plažne bolezni, so nekateri od izsledkov študije, ki je bila prejšnji teden objavljena v znanstveni reviji Annals of Tourism Research. Članek z naslovom Ali lahko turistični razvoj povzroči poslabšanje človeškega kapitala?, ki ga je pripravil Ivan Kožić s hrvaškega inštituta za turizem, je na Hrvaškem znova sprožil veliko razpravo o ustreznosti obstoječe turistične strategije in o vzdržnosti razmer, v katerih turizem predstavlja eno od najpomembnejših panog v hrvaškem gospodarstvu.
 

Cena turističnega razvoja

Sodobna ekonomska teorija visoko kakovosten človeški kapital obravnava kot najbolj vreden vir za trdno gospodarsko rast. Ker turistična dejavnost na splošno ne potrebuje visoko usposobljenih kadrov, je avtor raziskave z ekonometričnim modelom, v katerega je vključil 259 hrvaških mest in krajev v obdobju med letoma 2011 in 2016 preverjal hipotezo, da se kadri na turistično hitro rastočih območjih preusmerjajo v dejavnost z nizko dodano vrednostjo namesto v kakšno drugo smer, ki omogoča ustvarjanje višje dodane vrednosti.



Izmed raziskanih 259 krajev je 98 uveljavljenih turističnih krajev, v katerih je število prenočitev leta 2016 preseglo sto tisoč, preostali, večinoma celinski kraji, pa niso kazali znakov turističnega razvoja. Vse te podatke je križal s statističnimi podatki o deležu prebivalcev, ki se vpišejo na fakultete.



»Rezultati so dramatični, v krajih z visoko razvitim turizmom se je delež vpisanih na fakultete v petih letih zmanjšal v povprečju za osem odstotkov. Zlasti spletni platformi Booking in Airbnb sta omogočili ljudem, da so začeli oddajati vse mogoče prostorčke, kar jim za razmeroma malo truda v treh poletnih mesecih prinese lepe in neobdavčene zaslužke in mladi pri tako lahko zasluženem denarju preprosto nimajo potrebe karkoli študirati,« nam je izsledke svoje analize komentiral Kožić.

Hrvaška gre v smeri pacifiških otokov

Kožića skrbi trend, ki v hrvaških turističnih krajih naglo spreminja gospodarsko strukturo in velik obseg človeških virov usmerja v le eno gospodarsko panogo na račun možnosti razvoja drugih gospodarskih panog.Tako še dodatno povečuje odvisnost Hrvaške od turizma ter jo ogroža s tako imenovano plažno boleznijo.



»Dolgoročne posledice so lahko katastrofalne. Človeški kapital na Hrvaškem že v izhodišču ni bil pretirano kakovosten, veliko kakovostnih ljudi se nam je že odselilo in pravo ceno današnjega dogajanja bomo spoznali šele čez deset ali 20 let. Na Hrvaškem se že dolgo zavedamo, da se ne gibljemo v pravi smeri, zdaj pa imamo tudi relevanten dokaz, da postajamo vse bolj podobni pacifiškim državam, kjer imajo lepe plaže, ljudje pa dosti drugega kot menjati posteljnino in streči pijačo ne znajo,« opozarja Kožić.

Z razvojem vsega se razvije tudi turizem

Nenadzorovana in hitra rast turizma lahko gospodarstvu in družbi prinese številne oportunitetne stroške, nasprotno pa postopna in sočasna rast in razvoj več različnih gospodarskih panog lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo in omogoči trdno ter vzdržno rast, pravi sogovornik.



»Avstrija je zelo lep primer majhne države, ki je v globalnem merilu turistična velesila. Samo Dunaj s turizmom zasluži več kot cela Hrvaška. A njim se turizem ni zgodil naključno, tudi niso imeli nekih velikih načrtov in strategij. Turizem je prišel kot smetana na torti, ko so imeli že vse drugo lepo urejeno, so prišli še turisti in zato niso potrebovali nobenega morja in prelepih plaž,« pravi Kožić.



Zakaj se politiki tako na Hrvaškem kot v Sloveniji tako radi hvalijo z rekordnimi turističnimi številkami, če je že toliko dokazov, da množični turizem ni nujno dobra novica? »Saj veste, kako je s politiki, oni razmišljajo največ en mandat vnaprej. Danes se rekordne številke dobro slišijo, kaj bodo prinesle na daljši rok, pa nikogar ne zanima. Na lokalni ravni je na Hrvaškem celo tako, da so nekateri vidni lokalni politiki veliki lastniki turističnih apartmajev, njim je pomemben samo današnji zaslužek, jutrišnje posledice niso več njihova stvar,« poudarja Kožić.