Več nezakonitih prehodov meje in več prometnih nesreč

Lani je bilo na vseh notranjih mejah skupaj evidentiranih 60.587 nedovoljenih vstopov. Večina, kar 96 odstotkov, iz Republike Hrvaške.
Fotografija: FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo

»Leto 2023 je bilo za slovensko policijo izredno zahtevno, a ocenjujemo, da nam je kljub temu uspelo zagotavljati visoko stopnjo varnosti prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije,« je na novinarski konferenci o delu policije v lanskem letu strnil generalni direktor Policije Senad Jušić. Celotno in podrobno poročilo o delu bo sicer pripravljeno sredi letošnjega leta.

Kot ključne izzive poleg rednega dela policije je izpostavil migracije, saj so januarja lani ob vstopu Hrvaške v schengensko območje začeli nov in prilagojen način dela policije. Poudaril je, da izvajajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje in odkrivanje migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih tihotapskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in s področjem čezmejne kriminalitete. To potrjujejo tudi podatki o odkritih migrantih in tihotapcih na meji s Hrvaško. Lani je bilo na vseh notranjih mejah skupaj evidentiranih 60.587 nedovoljenih vstopov. Večina, kar 96 odstotkov, iz Republike Hrvaške.

V primerjavi z letom prej je število večje za 84 odstotkov. V tem kontekstu so policisti prijeli 557 tihotapcev ljudi, od tega 548 tujcev in devet slovenskih državljanov. Lani so dali poudarek tudi aktivnosti na področju mednarodnega sodelovanja, tako sodelovanja z agencijami Europol in Frontex, kot tudi s sosednjimi državami, drugimi državami Evropske unije in državami Zahodnega Balkana. V oktobru je Policija na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije začasno ponovno uvedla nadzor na notranjih mejah z Madžarsko in Hrvaško, zaradi povečanja grožnje terorizma, ekstremizma in organizirane kriminalitete. Začasni nadzor je bil za največ pol leta podaljšan v decembru.

image_alt
Nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko podaljšan za pol leta

Med ključnimi področji je direktor omenil še delo policije pri zagotavljanju varnosti šolarjem po strelskem napadu v Beogradu kot tudi delo policije v hudih poplavah avgusta lani. »Izpostavil bi tudi uspešno realiziran nakup večnamenskega helikopterja tipa agusta westland 169. Zavedamo se, da bo z moderno in močnejšo floto letalske policijske enote policija nudila še bolj kvalitetno in boljšo podporo drugim državnim sistemom pri izvajanju najrazličnejših nalog, kajti naša vloga se je v poplavah izkazala tudi za neprecenljivo.«

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Da je policija lani delala dobro, tako Jušić, pa kažejo tudi statistični podatki na vseh glavnih področjih policijskega dela, kot so področje preprečevanja kriminalitete, zagotavljanje javnega reda, zagotavljanje varnosti cestnega prometa in seveda področje migracij. Lani je bilo obravnavanih 54.017 kaznivih dejanj. Številka pa je primerljiva z obdobjem pred covidom, ki ga lahko razumejo kot eno realno primerljivo obdobje, je dejal. Jušić je navedel, da se je preiskanost kaznivih dejanj prvič v desetih letih zvišala nad 51 odstotkov, v lanskem letu pa so bile organizirane tudi številne zahtevne in obsežne preiskave kriminalnih združb.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo

Več nesreč, a manjše posledice

V letu 2023 je policija obravnavala 19.140 prometnih nesreč, kar je 3,5 odstotka več kot leto prej, a so bile posledice teh nesreč manjše kot v letu 2022. V nesrečah je umrlo 83 udeležencev, kar je 2,4 odstotka manj kot leto prej. Manj je bilo tudi hudih telesnih poškodb.

Namestnik generalnega direktorja Policije Robert Ferenc je predstavil podatke tudi glede uporabe prisilnih sredstev. Policisti so v letu 2023 v 1808 primerih zoper 3800 oseb uporabili 7720 prisilnih sredstev. Število uporabe prisilnih sredstev je primerljivo s preteklimi leti. Tudi lani so policisti največkrat uporabili telesno silo ter sredstva za uporabo vklepanja in vezanja, skupaj v približno 97 odstotkih. Uporaba drugih prisilnih sredstev pa je bila manj pogosta. To še posebej velja za najhujši prisilni sredstvi, kot sta strelno orožje in električni paralizator, ki ju policisti v lanskem letu niso uporabili.

image_alt
»Razredni boj ni bil še nikoli tako fotogeničen kot včeraj«

Uporaba prisilnih sredstev ob odprtju centra Rog

Prisilna sredstva so policisti uporabili tudi ob odprtju centra Rog, kjer so udeleženci neprijavljenega protestnega shoda s silo poskušali vstopiti na območje, kjer je potekal dogodek. Pri tem so napadli policiste, ki so jim to poskušali preprečiti, in tudi policiste, ki jih je varnostna služba zaprosila za pomoč. Policisti so jim z uporabo prisilnih sredstev, telesne sile, plinskega razpršilca in palice preprečili namero. Zaradi nekaterih očitkov javnosti, da so policisti prisilna sredstva proti množici uporabili nesorazmerno, je direktor Policijske uprave Ljubljana imenoval komisijo, ki je preverila okoliščine uporabe prisilnih sredstev in ugotovila, da so policisti prisilna sredstva uporabili zakonito in strokovno in da so pred tem upoštevali tudi načelo sorazmernosti, je pojasnil Ferenc.

»31. decembra 2023 je bilo v policiji zaposlenih 8162 javnih uslužbencev, kar je za 250 manj kot leto prej. V policiji si za aktivno politiko zaposlovanja stalno prizadevamo, da negativni trend števila zaposlenih v zadnjih nekaj letih obrnemo v pozitivno smer. Tako smo v lanskem letu med drugim po prvem spomladanskem vpisu na višjo policijsko šolo z zanimanjem konec avgusta ponudili možnost dodatnega roka za prijavo. V dodatnem roku je bilo na višji policijski šoli vpisanih 33 od skupaj 167 kandidatov za policiste.«

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je pojasnil, da je bilo glede na petletno povprečje povsod več kriminalitete. Pojasnil je, da so obravnavali 29 kaznivih dejanj umora in napada, za katere je policija podala kazensko ovadbo, kar je enajst kaznivih dejanj manj kot leta 2022. Obravnavali so 72 posilstev, preiskanost teh kaznivih dejanj pa je 93-odstotna. Pri nasilju v družini so zaznali porast kaznivih dejanj za 13 odstotkov, a njihove aktivnosti niso bile usmerjene le v preiskovanje kaznivih dejanj, ampak tudi v ukrepe za zaščito žrtve ter preventivne aktivnosti, ozaveščanje in prepoznavanje znakov teh kaznivih dejanj. »Na področju spolne zlorabe otrok prek spleta smo obravnavali za 17 odstotkov več kaznivih dejanj. Preiskave so potekale tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, državah EU in tudi na Balkanu.«

Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije, je pojasnil, da so glede nasilja v družini obravnavali 2137 prekrškov z elementi nasilja. Je pa bilo zaradi zaščite ogroženih žrtev nasilja v družini v letu 2023 izrečenih več kot tisoč ukrepov približevanja, kar je več kot v preteklem letu. Delež kršitev ukrepov pa se skozi daljše časovno obdobje giblje okrog 20 odstotkov.

Gašperlin je še povedal, da je na področju vzdrževanja javnega reda, zagotavljanja splošne varnosti in preprečevanja kriminalitete policija opravila več zahtevnih varovanj javnih shodov in športnih prireditev. Med bolj zahtevnimi je izpostavil varovanje javnih shodov: devet shodov upokojencev, trije protesti kmetov, vključno s protestom kmetov s traktorji v Ljubljani, protesti proti nadaljevanju gradnje kanala C0 in protest ob odprtju javnega zavoda Rog. Med športnimi prireditvami pa velja omeniti FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici v začetku leta, nato dva finala Svetovnega pokala Vitranc in Zlata Lisica, finale Svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici, Evropsko prvenstvo v košarki, ki je potekalo poleti v Ljubljani, in razne prireditve na cestah, kolesarske dirke in maraton. Veliko virov pa so zahtevale tudi nogometne tekme državnega prvenstva.

Jušić je pojasnil, da so prednostne naloge policije v letu 2024: varovanje države meje in boj proti tihotapcem, še naprej bodo posebno pozornost namenjali področju femicida in nasilja v družini in vsem oblikam spolnega nasilja ter pregonu korupcije.

Preberite še:

Komentarji: