V Ljubljani se je sinoči na protestih zbralo okrog 8000 ljudi, ki nasprotujejo obveznemu izpolnjevanju pogoja PCT. Protesti so se sprevrgli v izgrede, v katerih je bilo poškodovanih osem policistov. V stavbo državnega zbora je priletelo nekaj pirotehničnih sredstev, nato so posamezniki v policiste vrgli pirotehniko, steklenice in granitne kocke, ti pa so protestnike razgnali s solzivcem in vodnim topom. Množico na Trgu republike je nenehno preletaval helikopter.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA potrdili, da so zaradi sredinih protestov obravnavali pet oseb, od tega tri policiste in dve drugi osebi. Poškodovani so bili obravnavani v urgentnem kirurškem bloku. Škoda, povzročena na stavbi parlamenta, še ni ocenjena.  »Razbitih je več oken, poškodovana so glavna vhodna vrata v zgradbo, prav tako je poškodovan balkon velikega salona,« so navedli v državnem zboru. Delo v parlamentu danes poteka nemoteno.

Direktor policije Anton Olaj je na današnji novinarski konferenci povedal, da so policisti uspešno varnostno obvladali množični shod in proteste. »Pričakujemo pa, da bo takih situacij še več, nanje smo pripravljeni. Svoboda izražanja volje in udeležba na shodih je legitimna pravic vseh, tega se zavedamo in prav je, da se to izvaja na način, da se ne povzroča nasilja.« Obsodil je dejanja nekaterih protestnikov, ki so v policiste in stavbo parlamenta metali različne predmete. Lažje je bilo poškodovanih sedem policistov, nihče ni ostal na zdravljenju, je pojasnil direktor policije. 

Pridržali devet protestnikov

Preiskava dogodka intenzivno poteka, policisti zbirajo obvestila in bodo storili vse, da odkrijejo tiste, ki so povzročili nasilna dejanja, in tudi tiste, ki hujskajo k nasilnim dejanjem. Vodja sektorja splošne policije na generalni policijski upravi Tomislav Omejec je dodal, da je bil shod neprijavljen in organiziran. Omenil je, da so se na neki točki začeli glasni pozivi protestnikov k nasilnim dejanjem proti policistom. Obravnavali so več deset prekrškov in kaznivih dejanj. Pridržali so devet oseb; dve osebi zaradi prekrškov in sedem zaradi suma storitve kaznivega dejanja.



Na shodu so bile skupine, tako so ocenili policisti, ki so pripravljene storiti vse, da bi se mirni protesti izrodili v nasilje, je dejal Tomislav Omejec. Informacije prek spletnih omrežij so samo del informacij, na podlagi katerih temelji varnostna ocena policije, kako naj pristopa k protestom. Na podlagi informacij pred varovanjem so pripravili varnostne ukrepe, ocenili so, da bo shod verjetno potekal mirno in da bodo s tistimi silami zagotovili javni red in mir. Ko se je izkazalo, da se bo shod sprevrgel v izgrede, so ukrepe stopnjevali in vpoklicali več ljudi. Konkretnih informacij pred shodom niso imeli, je dodal ter pozval medije in ostale, da če pridejo do podatkov o shodih, naj to prijavijo policiji.

Skupine, ki jih Omejec ni želel konkretno poimenovati, so napadale parlament in policiste. Med seboj so delovale usklajeno in se med seboj povezovale. 



V državnem zboru je včeraj pozno popoldne potekala seja dveh odborov. Ena od udeleženk je za Delo povedala, da je predsedujoča dobila navodila, naj ob 18. uri zaradi varnosti prekine sejo. Ta se je nato zaključila okrog 20. ure, udeležence so iz stavbe državnega zbora do avtomobilov pospremili policisti.

Po neuradnih informacijah portala N1 policija kot organizatorja včerajšnjega nasilnega protesta obravnava Zorana Stevanovića. Gre za kranjskega mestnega svetnika, nekdanjega kandidata za župana Kranja in nekdanjega policista, ki je včeraj na Trgu republike v Ljubljani nagovoril množico protestnikov. Nekdanji član SNS je januarja letos ustanovil svojo proticepilsko stranko. Kot soorganizatorja po informacijah N1 policija obravnava tudi enega od vodij navijaške skupine Green Dragons.

S Policijske uprave (PU) Ljubljana so sporočili, da so protestniki po razpustitvi neprijavljenega shoda še naprej kršili javni red in mir. Zbrali so se po skupinah in napadali policiste s steklenicami in granitnimi kockami. Med celotno intervencijo so policisti uporabili več različnih prisilnih sredstev, med drugim tudi plinska sredstva, penaste naboje ter vodni top.



Kot je sporočila Aleksandra Golec s PU Ljubljana, so med varovanjem shoda zaznali več kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj. Obravnava vseh dogodkov še vedno poteka. Poškodovanih je bilo več policistov, več službenih vozil policije in stavba državnega zbora. Nekaj oseb je bilo pridržanih, sprva še ni bilo znano, da bi bila poškodovana katera od oseb, ki so se udeležile neprijavljenega shoda. 

Na delo policije so se odzvali tudi v Sindikatu policistov Slovenije. Zapisali so, da obvezen pogoj PCT za policiste nenadoma ni bil več nujen, saj so zaradi velike množice ljudi na protestu pred državni zbor več policistov poklicali v službo. Po poročanju Radia Slovenija so na policiji delo zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT onemogočili štirim policistom. Na očitek sindikata je Olaj povedal: »Policija s sindikatom dobro sodeluje. Dejstvo je, da je odlok vlade sprejet, moramo ga upoštevati. Pričakovali smo nekaj 'uvajalnih' težav, ki pa jih sproti odpravljamo. Drugih resnejših pomislekov nismo zasledili.«



Iz Pravne mreže za varstvo demokracije so v odzivu na včerajšnje izgrede opozorili, da slovenska ustava in mednarodno pravo človekovih pravic varujeta zgolj pravico do mirnega zbiranja, nasilništva pa ne. To v 18. točki odločbe U-I-50/21 z dne 17. junija 2021 izpostavlja tudi ustavno sodišče: »Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj varuje vsa zbiranja, razen kadar je namen njihovih organizatorjev ali udeležencev izvajanje oziroma spodbujanje nasilja ali zanikanje temeljev demokratične družbe.«
 
Zavračajo vsako uporabo nasilja za doseganje individualnih ali kolektivnih ciljev, hkrati pa opozarjajo na nedopustnost poskusov oblasti, da nasilni dogodek uporabi kot sredstvo za diskreditacijo in zmanjšanje pomena mirnih protestov za demokratično družbo. Tako slovensko vlado kot nasprotnike protikoronskih ukrepov so pozvali k iskanju rešitev za izhod iz epidemije v okvirih, ki jih ponuja slovenski pravni red.

​
Vzroki za protest in odzivi na nasilje

Protestniki so bili kritični do zahtevanih pogojev PCT za opravljanje in uporabo tako rekoč vseh dejavnosti. Kritični so bili do vlade in aktualnega sklica državnega zbora, ki da ne uživata več zaupanja ljudi, zato so jih med skandiranjem pozvali k odstopu. »Hočemo nazaj svoje življenje, hočemo svobodo,« je bilo slišati na protestu, na katerem se je zbralo več tisoč protestnikov, mnogi so v Ljubljano pripotovali iz drugih krajev.

Kot eden od organizatorjev se omenja Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, ki je vabila na sredin protestni shod v središču Ljubljane, je v današnji izjavi za javnost zapisal, da se je zgodil veličasten protest z ogromno udeležbo, da je bil protest miren, navzočnost policije pa nepotrebna. Izgredi, ki so se zgodili ob koncu shoda, pa s tem »nimajo popolnoma nič skupnega«. Kot je po poročanju STA v sporočilu za javnost zapisal Stevanović, je bil sredin protest miren, »nastopali so eminentni govorci iz različnih branž, vzdušje mladih družin, starejših udeležencev in ostalih, svobode željnih ljudi je bilo enostavno ganljivo«.

Zahteve zbranih so bile »takojšen razpis predčasnih volitev, saj trenutna sestava parlamenta nima popolnoma nobenega zaupanja javnosti in pa sprememba nesmiselnih obvezujočih ukrepov v priporočila,« je strnil. Ob poročanju nekaterih medijev, da ga policija obravnava kot soorganizatorja shoda, pa je Stevanović zapisal, da ga policija »niti enkrat po javnem shodu ni kontaktirala«.

Na protest so se odzvali številni politiki, tako s strani opozicije kot predstavniki koalicijskih vrst. Predsednik vlade Janez Janša je v tvitu obsodil »ulično nasilje« in zapisal, da »vlada ne bo popuščala nobenim pritiskom. Vztrajala bo na ukrepih za varovanje zdravja in življenj ljudi.« Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za shod in nasilje obtožil »izpostave« opozicijskih strank Levica in SD ter čestital policiji. 



Danes se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor in zapisal, da je za dialog in proteste, a proti nasilju. »Glede tega moramo biti popolnoma enotni, ker nasilje ogroža vse nas. Vsa različna stališča lahko svobodno izrazimo le na dostojen in miren način. Sinočnji izgredi ne smejo naleteti na našo ravnodušnost, kaj šele na razumevanje ali odobravanje. Vsi vemo, da glede ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obstajajo različna mnenja. V okviru strokovnih usmeritev jih skušajo pristojne oblasti, kolikor je mogoče, upoštevati.«

Pahor je še dodal: »Takoj, ko so zdravstvene razmere to dopuščale, sem na njihovo prošnjo 28. aprila letos na pogovor sprejel predstavnike civilnih iniciativ, ki nasprotujejo cepljenju in drugim ukrepom za zajezitev virusa. Poslušal sem njihova mnenja in jim povedal, da sem jih sprejel zato, ker menim, da mora potekati dialog o teh vprašanjih. Dejal pa sem, da popolnoma zaupam strokovnim odločitvam v boju z epidemijo in k temu pozivam tudi ostale.«



Tedaj, in sicer prav pred kratkim tudi na tiskovni konferenci po posvetu z ministrom za zdravje in strokovno skupino 10. septembra, sem poudaril, da se mi zdi: 'odločilnega pomena, da kot skupnost ostanemo skupaj in tako moramo iti skozi to stisko, v kateri smo se znašli. Med nami so razlike, vendar moramo delati vse, da teh razlik ne poglabljamo, ampak se medsebojno spodbujamo,' je v odzivu na proteste še zapisal predsednik republike.

Vselej je, po njegovih besedah, pripravljen na dialog o vseh pomembnih vprašanjih za našo skupnost. Razume tudi, da smo spričo težav in omejitev, ki jih virus prinaša v naša življenja, vsi utrujeni in marsikomu zmanjka potrpljenja. Vendarle pa od sogovornikov upravičeno pričakuje, da se bodo odrekli vsakršnemu nasilju.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da kot demokrat in politik podpira mirne proteste in ljudi, ki izražajo svoje stališče ter  politiki povedo svoje poglede. Zahvalil se je vsem, ki protestirajo mirno. »Razbijači imajo priimek in ime, upam, da bodo naše institucije vse te huligane naslovili s priimkom in imenom.« Tudi generalni sekretar stranke SAB Jernej Pavlič je povedal, da v stranki podpirajo miroljubne proteste in izražanje mnenj. »Ostro pa obsojamo razgrajanje, razbijanje in uničevanje tuje lastnine, napade na državni zbod in policiste. Upamo, da bo policija znala ukrepati priti tistim, ki so zlorabili protest.« Meni, da bo čas pokaza, komu so izgredi koristili. 

Posmeh tistim, ki so zaradi virusa izgubili najdražje

Tudi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je izjavil, da v njegovi stranki odobravajo izražanje mnenj na mirnih, kulturnih protestih. »Prav je, da ljudje izražajo kritiko vsakokratne oblasti. Včeraj smo videli nekaj drugega, bili smo priča predstave kulture smrti, ki je bila v posmeh več kot enega milijona Slovenk in Slovencev, ki so se odločili, da se cepijo. Včerajšnja brutalna dejanja, huliganstvo in napadi na policiste so v posmeh tudi tistim, ki so zaradi virusa izgubili najdražje,« je povedal.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je na twitterju včeraj zapisal: »Ostro obsojam današnji vandalizem na protestu, z napadom na poslopje DZ in poškodovanjem objekta (razbitih cca. 12 oken). Protestnike pozivam, da v bodoče protestirajo mirno in ne izvajajo nasilja, politike pa, da tega dogodka ne izkoriščajo za medsebojna obračunavanja.« Generalni direktor policije Anton Olaj je na twitterju prav tako pozval k strpnosti in zapisal, da je »nasilje na protestih nedopustno«.

Predsednica SD Tanja Fajon je prav tako obsodila nasilje: »Obsojam vsakršno nasilje. Tako na ulicah kot nad zaposlenimi v trgovinah, lokalih, bencinskih črpalkah. Zmerjanje, žalitve in grožnje ljudem, ki morajo preverjati izpolnjevanje PCT pogojev, so skrajno neprimerna dejanja. Ne pozabimo, da so to ljudje, ki samo opravljajo svoje delo.« 

Minister za obrambo Matej Tonin pa je zapisal, da razume, da je »PCT neprijetna stvar v naših življenjih, vendar omogoča življenje brez zapiranja družbe in gospodarstva. Kot demokrat sprejemam, da ljudje mirno izražajo svoje nezadovoljstvo. Odločno pa obsojam nasilne proteste in izražam podporo.«