Poskusi zavlačevanja z drugim tirom
Železnice: Komisija za nadzor javnih financ priporoča računskemu sodišču revizijo projekta
Odpri galerijo
tovor in investicije
Ljubljana – »Če bi SDS obstajala v času Avstro-Ogrske, danes v Sloveniji še železnic ne bi imeli,« je na včerajšnji seji komisije za nadzor javnih financ očital opozicijskim strankam Jani Möderndorfer iz SMC in dejal, da gre za tretji ali četrti poskus zaustavitve projekta drugi tir. Več ur so nizali strahove pred začetkom njegove gradnje. Medtem v Sloveniji poteka za 714 milijonov evrov investicij v dograjevanje železnic, vendar glede njih ni niti enega samega pomisleka, kaj šele revizij, referendumov in političnih kampanj.
Komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima SDS s svojimi štirimi člani prevlado in ji predseduje vodja poslanske skupine Anže Logar, pričakuje od ministrstva za infrastrukturo v 15 dneh natančno časovnico in finančno strukturo projekta drugi tir. V šestih mesecih naj ministrstvo zagotovi strokovno preverbo alternativnih rešitev prek strokovnjakov, ki doslej niso sodelovali pri tem projektu. Komisija je priporočila Računskemu sodišču RS, da opravi revizijo pravilnosti in smotrnosti gradnje nove proge med Divačo in Koprom.
V razpravi so oporekali predvsem izbrani trasi, ki pa jo je februarja 2005 z državnim prostorskim načrtom sprejela vlada Janeza Janše. Državna sekretarka Nina Mauhler je pojasnila, da je varianto I 3 pred tremi leti preverjala tudi komisija ekspertov pri EU Jaspers, ki je potrdila, da je med vsemi v resnici najboljša izbira.
Predstavniki opozicije niso sprejeli pojasnila, da je to edini projekt, v katerem je zakonsko določeno, kako bodo uporabniki proge (s takso za pretovor v Luki, s pribitki na cestnino in uporabnino za tir) v 45 letih poplačali državi vsa vlaganja.
Nesorazmerna angažiranost opozicijskih strank pri drugem tiru je toliko bolj očitna, ker že skoraj deset let potekajo velika gradbena dela v severovzhodnem delu Slovenije, tam pa res samo iz davkoplačevalskih sredstev, ki pa niso deležna niti tisočinke tolikšne pozornosti laične in politične javnosti. Država na tistem območju dograjuje in nadgrajuje podobno velike in zahtevne posege na železniškem omrežju, zasnovali so jih tako rekoč isti projektanti in tehnični strokovnjaki, toda tam ni problema gospodarnosti, korupcije ali popolne tehnične zablode, ki jih očitajo projektu drugi tir.
Do leta 2015 je na območju od Zidanega Mosta do Hodoša in Šentilja potekalo za 1,173 milijarde evrov investicij v železniško omrežje. Trenutno pa v javno železniško infrastrukturo po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo poteka za 714 milijonov evrov vlaganj. Od tega so naložbe deležne 249,5 milijona nepovratnih sredstev, preostalo so javna sredstva.
Leta 2016 so začeli nadgradnjo železniške proge Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 kilometra in treh železniških postaj v skupni vrednosti 282,4 milijona evrov (91 milijonov evropskih). Končali naj bi jo do konca leta 2020. Do sredine letošnjega leta naj bi končali nadgradnjo železniške proge Poljčane–Slovenska Bistrica v vrednosti 50,2 milijona evrov (od tega 12 milijonov evropskih sredstev.) Nadgrajujejo progo Maribor–Šentilj, vredno 253,7 milijona evrov, od tega gre 101 milijon iz kohezijskega sklada. Na 90 kilometrih proge med Dobovo, Zidanim Mostom in Pragerskim ter Šentiljem uvajajo sistem ETCS v vrednosti nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od tega je 6,37 milijona evropskih sredstev. Letos končujejo nadgradnjo vozlišča Pragersko, kjer je investicija ocenjena na 89 milijonov evrov, od tega je 40 milijonov evrov evropskih. Posodobitev 12 kilometrov kočevske proge in več postaj, ki bo končana leta 2020, je ocenjena na 19,42 milijona evrov.
Analiza obremenitev železniških odsekov kaže, da je še najbolj obremenjen en tir proge Divača–Koper (lani 13,2 milijona ton pretovora) in dva tira proge Divača–Ljubljana (skupaj 17,2 milijona ton pretovora). Po vseh drugih odsekih železniških tirov prepeljejo v državi bistveno manj tovora; na primer med Pragerskim in Hodošem ali med Pragerskim in Šentiljem le tretjino ali četrtino tovora, ki gre po sedanji progi Divača–Koper.
Državna revizijska komisija je zavrnila pritožbo Geoportala na izbiro JV Elea IC, SŽ projektivnega podjetja in Irga Consultinga za izdelavo projekta za izvedbo v tridimenzionalno modelirani arhitekturi. Podjetje 2 TDK bo tako lahko oddalo naročilo za 19,9 milijona evrov, PZI pa naj bi bil izdelan v šestih mesecih.
Direktor DRSI Damir Topolko je tudi ministrici Alenki Bratušek zatrdil, da so se vse vsebinske stvari sprejemale v kabinetu tedanjega ministra za infrastrukturo. »Minister Jure Leben ve bistveno več od mene o projektu in bo moral še kaj pojasniti, tudi v pravnih postopkih,« je dejala Alenka Bratušek in se vprašala, zakaj izvajalec doslej še ni vložil tožbe.
Komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima SDS s svojimi štirimi člani prevlado in ji predseduje vodja poslanske skupine Anže Logar, pričakuje od ministrstva za infrastrukturo v 15 dneh natančno časovnico in finančno strukturo projekta drugi tir. V šestih mesecih naj ministrstvo zagotovi strokovno preverbo alternativnih rešitev prek strokovnjakov, ki doslej niso sodelovali pri tem projektu. Komisija je priporočila Računskemu sodišču RS, da opravi revizijo pravilnosti in smotrnosti gradnje nove proge med Divačo in Koprom.
V razpravi so oporekali predvsem izbrani trasi, ki pa jo je februarja 2005 z državnim prostorskim načrtom sprejela vlada Janeza Janše. Državna sekretarka Nina Mauhler je pojasnila, da je varianto I 3 pred tremi leti preverjala tudi komisija ekspertov pri EU Jaspers, ki je potrdila, da je med vsemi v resnici najboljša izbira.
V Sloveniji poteka za 714 milijonov evrov investicij v železnico brez vsakršnih pomislekov. Foto Blaž Samec
Predstavniki opozicije niso sprejeli pojasnila, da je to edini projekt, v katerem je zakonsko določeno, kako bodo uporabniki proge (s takso za pretovor v Luki, s pribitki na cestnino in uporabnino za tir) v 45 letih poplačali državi vsa vlaganja.
Nesorazmerna angažiranost opozicijskih strank pri drugem tiru je toliko bolj očitna, ker že skoraj deset let potekajo velika gradbena dela v severovzhodnem delu Slovenije, tam pa res samo iz davkoplačevalskih sredstev, ki pa niso deležna niti tisočinke tolikšne pozornosti laične in politične javnosti. Država na tistem območju dograjuje in nadgrajuje podobno velike in zahtevne posege na železniškem omrežju, zasnovali so jih tako rekoč isti projektanti in tehnični strokovnjaki, toda tam ni problema gospodarnosti, korupcije ali popolne tehnične zablode, ki jih očitajo projektu drugi tir.
Za 714 milijonov evrov vlaganj v železnice
Do leta 2015 je na območju od Zidanega Mosta do Hodoša in Šentilja potekalo za 1,173 milijarde evrov investicij v železniško omrežje. Trenutno pa v javno železniško infrastrukturo po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo poteka za 714 milijonov evrov vlaganj. Od tega so naložbe deležne 249,5 milijona nepovratnih sredstev, preostalo so javna sredstva.
Leta 2016 so začeli nadgradnjo železniške proge Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 kilometra in treh železniških postaj v skupni vrednosti 282,4 milijona evrov (91 milijonov evropskih). Končali naj bi jo do konca leta 2020. Do sredine letošnjega leta naj bi končali nadgradnjo železniške proge Poljčane–Slovenska Bistrica v vrednosti 50,2 milijona evrov (od tega 12 milijonov evropskih sredstev.) Nadgrajujejo progo Maribor–Šentilj, vredno 253,7 milijona evrov, od tega gre 101 milijon iz kohezijskega sklada. Na 90 kilometrih proge med Dobovo, Zidanim Mostom in Pragerskim ter Šentiljem uvajajo sistem ETCS v vrednosti nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od tega je 6,37 milijona evropskih sredstev. Letos končujejo nadgradnjo vozlišča Pragersko, kjer je investicija ocenjena na 89 milijonov evrov, od tega je 40 milijonov evrov evropskih. Posodobitev 12 kilometrov kočevske proge in več postaj, ki bo končana leta 2020, je ocenjena na 19,42 milijona evrov.
tovor in investicije
Analiza obremenitev železniških odsekov kaže, da je še najbolj obremenjen en tir proge Divača–Koper (lani 13,2 milijona ton pretovora) in dva tira proge Divača–Ljubljana (skupaj 17,2 milijona ton pretovora). Po vseh drugih odsekih železniških tirov prepeljejo v državi bistveno manj tovora; na primer med Pragerskim in Hodošem ali med Pragerskim in Šentiljem le tretjino ali četrtino tovora, ki gre po sedanji progi Divača–Koper.
DKOM zavrnila pritožbo na izbiro
Državna revizijska komisija je zavrnila pritožbo Geoportala na izbiro JV Elea IC, SŽ projektivnega podjetja in Irga Consultinga za izdelavo projekta za izvedbo v tridimenzionalno modelirani arhitekturi. Podjetje 2 TDK bo tako lahko oddalo naročilo za 19,9 milijona evrov, PZI pa naj bi bil izdelan v šestih mesecih.
Direktor DRSI Damir Topolko je tudi ministrici Alenki Bratušek zatrdil, da so se vse vsebinske stvari sprejemale v kabinetu tedanjega ministra za infrastrukturo. »Minister Jure Leben ve bistveno več od mene o projektu in bo moral še kaj pojasniti, tudi v pravnih postopkih,« je dejala Alenka Bratušek in se vprašala, zakaj izvajalec doslej še ni vložil tožbe.
