
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nedeljo, 11. maja, je umrla dr. Martina Orožen, slovenska jezikoslovka, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in od leta 2011 častna občanka občine Hrastnik, ki bi 12. oktobra dopolnila 94 let.
Orožnova je na svet prijokala v naselju Turje nad Hrastnikom leta 1931. Kot je na svoji spletni strani zapisal portal Savus, izhaja iz »kmečkega rodu izjemnih ustvarjalcev, zapisanih slovenski zgodovini, zemljepisu, družbenemu življenju, šolstvu in, seveda, jezikoslovju«. Govor prebivalcev te zasavske hribovske vasice je bil morda »kriv«, da se je kasneje kot raziskovalka posvetila narečjem in govorom slovenskega jezika.
»Leta 1942 so v Mariboru kot talca ustrelili očeta Martina, s katerim si deli ime. Za kmečko družino, ostali so mama Marija in 6 otrok, se je pričelo težko obdobje. Po vojni so se raztepli po svetu, vendar ostali močno povezani. Martina je odšla v gimnazijo v Celje, kjer je stanovala pri stricu Janku, znanemu zgodovinarju. Že v osnovni šoli v Turju in na Dolu je spoznala nekaj dobrih učiteljev, prav tako v gimnaziji,« vojna leta Orožnove povzema Savus.
Leta 1957 je diplomirala iz slovenskega jezika s književnostjo in primerjalnega slovanskega jezikoslovja ter prav tam, kot navaja Wikipedia, leta 1966 tudi doktorirala z disertacijo Razvoj futuralno-modalnih gramatičnih oblik v knjižni slovenščini od 16. do 19. stoletja. Leta 1977 je postala izredna, leta 1984 pa redna profesorica za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika. Študentom, ki so jo ljubkovalno klicali Tinka, je omenjena predmeta predavala vse do upokojitve 1996.
Leta 2001 je prejela zlato plaketo ljubljanske univerze, 2016 pa je bila imenovana še za njeno zaslužno profesorico.
Znanstveno se je dr. Orožen izpopolnjevala na Poljskem in v Avstriji, tam je bila tudi lektorica za slovenski jezik. Kot gostujoča profesorica je predavala na več univerzah v Avstriji, na Poljskem, Slovaškem in Češkem.
Kot raziskovalka se je posvetila zgodovinskemu razvoju oblikoslovnih, skladenjskih in besediščnih sestavov slovenskega (knjižnega) jezika od Brižinskih spomenikov do sredine 19. stoletja.
Dr. Martina Orožen je po podatkih Savusa od študija naprej živela v Ljubljani, vedno pa se je z veseljem vračala v rodne kraje, še posebej v Turje. Zadnje mesece je preživela s sestro v domu v Loki pri Zidanem Mostu.
»Pogrešali bomo njeno strast in ljubezen do slovenščine,« so zaslužni profesorici na zadnjo pot zapisali kolegi ljubljanske Filozofske fakultete in oddelkov za slovenistiko ter slavistiko.
Komentarji