Pravica do odškodnine ni dedna, zato mladim ni mar

Ljubljana - »Zadnje veliko odprto vprašanje poprave krivic iz zgodovine naše države«, kot so v času Cerarjeve vlade poimenovali zakon o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, je še vedno brez epiloga, okrog devet tisoč še živečih slovenskih izgnancev pa čaka na njegovo drugo obravnavo in na to, da z zakonom 75 let po vrnitvi iz izgnanstva za gmotno škodo med drugo vojno prejmejo vsaj simbolično odškodnino v višini 6000 evrov. Predlog zakona je na osnovi deset let starega osnutka spomladi 2018 v  državni zbor vložila SMC, po njem pa bi žrtvam vojnega nasilja za premoženjsko škodo, ki so jo utrpeli pred 75 leti, pripadlo šest tisočakov, ali skupaj 180 milijonov evrov. Državni zbor je zakon podprl kot primeren za drugo obravnavo, zdaj pa že vse obdobje koronavirusa čaka, kot ...