Preštevanje pred odločanjem o financiranju šol
Da predlog ministrstva sledi ustavni odločbi, se strinjajo v SD, LMŠ, Desusu in SAB, v SMC pa ne.
Odpri galerijo
Da imajo pravico do svobodne izbire, so poslance, ki bodo danes glasovali o financiranju, na protestnem shodu opozarjali starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – »Zaradi strankarskih razmerij je zelo težko doseči soglasje glede financiranja zasebnega šolstva. Po zagotovilih ministra za izobraževanje Jerneja Pikala predlagana novela ustreza zapovedim ustavnega sodišča,« je predsednik vlade Marjan Šarec napovedal podporo LMŠ spremembi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). A je usoda novele vseeno še zelo negotova.
Šarec obžaluje, da jim s kompromisom, ki ga je njihova poslanska skupina poskušala najti v zgodnejši fazi parlamentarne obravnave, tudi zaradi kritičnega mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ni uspelo prepričati dovolj poslancev in bo tako parlament danes odločal o prvotni različici novele, za katero pa je predsednik vlade prepričan, da bo ponovno tema obravnave ustavnih sodnikov.
Vprašanje pa je, ali bo do tja sploh prišla. Za zdaj je jasno, da bodo proti glasovali poslanci SDS in NSi, ki jih je skupaj 32 in zagovarjajo izenačitev financiranja zasebnih in javnih šol. Za rešitev, kot jo predlaga ministrstvo za izobraževanje, ki uvaja financiranje obveznega programa v celoti in popolnoma ukinja prispevek države za razširjen program (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in obvezni pouk, neobvezne izbirne vsebine), bodo poslanci LMŠ, SD, Desus in SAB, ki jih je 33. Ker resno dvomijo, da novela ZOFVI uresničuje ustavno odločbo, hkrati pa bodo z novo formulo financiranja otroci v zasebnih šolah v slabšem položaju od sedanjega, ne bo dobila podpore desetih poslancev SMC, ki se bodo najbrž vzdržali.
Uganka je še vedno stališče SNS, po besedah Zmaga Jelinčiča se bodo danes o tem pogovorili, in to, kako se bodo odločili v Levici. Na matičnem odboru so noveli dali zeleno luč, kar pa še ne pomeni, da jo bodo tudi danes. »Najustreznejša opcija bi bila sprememba ustave, ki bi jasno povedala, da je država dolžna financirati javno šolstvo, zasebnega pa ne. Zasebno šolstvo je nadstandard in starši, ki otroke vanj vpisujejo, vedo, da bodo morali nekaj tudi prispevati. Dosedanja praksa je bila precej liberalna, saj so zasebne šole dobivale 85 odstotkov stroškov. Zdi se nam popolnoma neprimerno zahtevati, da bi morale dobivati sto odstotkov iz javnih sredstev,« je komentiral Luka Mesec.
Četudi bi večina poslancev, ki bodo danes navzoči v plenarni dvorani, pritisnila na zelen gumb, pa je že slišati napovedi o vetu državnega sveta – v tem primeru bi za potrditev zakona potrebovali 46 glasov, kar pa bi se utegnilo pokazati kot zelo velika ovira.
Šarec obžaluje, da jim s kompromisom, ki ga je njihova poslanska skupina poskušala najti v zgodnejši fazi parlamentarne obravnave, tudi zaradi kritičnega mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ni uspelo prepričati dovolj poslancev in bo tako parlament danes odločal o prvotni različici novele, za katero pa je predsednik vlade prepričan, da bo ponovno tema obravnave ustavnih sodnikov.
Vprašanje pa je, ali bo do tja sploh prišla. Za zdaj je jasno, da bodo proti glasovali poslanci SDS in NSi, ki jih je skupaj 32 in zagovarjajo izenačitev financiranja zasebnih in javnih šol. Za rešitev, kot jo predlaga ministrstvo za izobraževanje, ki uvaja financiranje obveznega programa v celoti in popolnoma ukinja prispevek države za razširjen program (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in obvezni pouk, neobvezne izbirne vsebine), bodo poslanci LMŠ, SD, Desus in SAB, ki jih je 33. Ker resno dvomijo, da novela ZOFVI uresničuje ustavno odločbo, hkrati pa bodo z novo formulo financiranja otroci v zasebnih šolah v slabšem položaju od sedanjega, ne bo dobila podpore desetih poslancev SMC, ki se bodo najbrž vzdržali.
Uganka je še vedno stališče SNS, po besedah Zmaga Jelinčiča se bodo danes o tem pogovorili, in to, kako se bodo odločili v Levici. Na matičnem odboru so noveli dali zeleno luč, kar pa še ne pomeni, da jo bodo tudi danes. »Najustreznejša opcija bi bila sprememba ustave, ki bi jasno povedala, da je država dolžna financirati javno šolstvo, zasebnega pa ne. Zasebno šolstvo je nadstandard in starši, ki otroke vanj vpisujejo, vedo, da bodo morali nekaj tudi prispevati. Dosedanja praksa je bila precej liberalna, saj so zasebne šole dobivale 85 odstotkov stroškov. Zdi se nam popolnoma neprimerno zahtevati, da bi morale dobivati sto odstotkov iz javnih sredstev,« je komentiral Luka Mesec.
Četudi bi večina poslancev, ki bodo danes navzoči v plenarni dvorani, pritisnila na zelen gumb, pa je že slišati napovedi o vetu državnega sveta – v tem primeru bi za potrditev zakona potrebovali 46 glasov, kar pa bi se utegnilo pokazati kot zelo velika ovira.
