Svoboda za ustanovitev novega inštituta za medicinsko izvedenstvo

Poslanci Svobode so v DZ vložili predlog zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Z njim predlagajo ustanovitev novega javnega zavoda Inštitut za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, pod njegovim okriljem pa bi združili sedaj ločene izvedenske organe ZZZS in Zpiza.

Področje socialne varnosti zajema širok seznam raznih pravic državljanov, nedavno pa se je razširilo še na področje dolgotrajne oskrbe, izhaja iz predloga. Za precejšen del teh pravic je predviden postopek predhodnega preverjanja upravičenosti posameznika do posamezne pravice, v veliko postopkih pa je priznanje pravice odvisno od zdravstvenih okoliščin oziroma zdravstvenega ali socialnega stanja osebe.

Slovenija med državami z najmanjšim obsegom pokojninskega varčevanja

Izvedenski organi v sedanji ureditvi so ločeni, pravice ali vsebina presoje različnih pravic pa pogosto prepletena ali med seboj povezujoča. »Ločevanje postopkov presoje pa tako povzroča ne samo časovno odloženo pridobitev pravice za uporabnika, temveč tudi izpostavljenost presoje k neenotnosti med izvedenskimi organi in večje stroške za izvedenstvo,« med razlogi za sprejem novega zakona navajajo predlagatelji.

Povezovanje ločenih izvedenskih organov

Med cilji ustanovitve novega inštituta izpostavljajo združitev sedaj ločenih izvedenskih organov dveh največjih zavodov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), zaradi optimizacije postopkov odločanja in poenotenja izvedenske prakse izvedenskih organov. To bo omogočalo enakomerno in strokovno obravnavo zavarovanih oseb z osredotočenostjo na zagotavljanju pravične in hitrejše dostopnosti do pravic iz socialne varnosti, za pridobitev katerih je potrebno mnenje izvedenca, navajajo.

Povezovanje bo nadalje omogočalo učinkovito vračanje na delo, kar je ključno za zagotavljanje posameznikove in družbene varnosti za zdravje, socialno vključenost in produktivnost. Učinke horizontalnega povezovanja pa je pričakovati tudi v zmanjšanju zdravstvenega absentizma in povečanju delovne vključenosti oseb s kroničnimi obolenji v zdravstvenim sposobnostim prilagojeno okolje.

Strah pred upokojitvijo drugi največji v EU

Zakon po navedbah predlagateljev odpravlja tudi sedaj nepovezovalen način vključevanja delodajalcev in izvajalcev medicine dela v postopke prilagajanja delovnega mesta potrebam delavca (t. i. ohranjanje delazmožnosti), kar povečuje uspešnost vračanja delavca na delo. Delodajalci se bodo s sodelovanjem izvajalca medicine dela vključevali v obravnavo ohranjanja delazmožnosti nad 90 dnevi začasne zadržanosti od dela na način proučitve delovnega okolja za zagotovitev zdravstvenim zahtevam ustreznega delovnega okolja delavcu (načrt vračanja na delo).

Prednosti za uporabnike

Z vidika uporabnikov pa se bo prednost povezovanja kazala v pohitritvi postopkov pridobivanja pravic z racionalizacijo postopkov in povezanosti med posameznimi pravicami, predvsem začasne zadržanosti od dela in preostale delazmožnosti oz. invalidnosti, med drugim izhaja iz predloga. Iz predloga sicer med drugim izhaja, da bi novi zavod za izvedenstvo podajal tudi izvedenska mnenja s področja dolgotrajne oskrbe glede psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana.

Za vsakoletne izdaje EU zdravstvenih kartic porabimo skoraj 600 tisoč evrov

Po navedbah predlagateljev so vzpostavitvi enotnega izvedenstva naklonjeni tako v ZZZS in Zpizu kot tudi v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavodi kot glavne cilje takšne ureditve izpostavljajo enostavnejše in preglednejše postopke izvedenstva, učinkovitejšo izrabo človeških in finančnih virov za izdelavo izvedenskih mnenj ter nadaljnji razvoj stroke izvedenstva in zavarovalniške medicine. Z ustanovitvijo inštituta se bodo nanj prenesle vse naloge, ki jih na tem področju izvajata ZZZS in Zpiz, vključno s prenosom kadrov, je med drugim navedeno v predlogu.