Svoboda za ustanovitev novega inštituta za medicinsko izvedenstvo

Poslanci Svobode so vložili v državni zbor predlog zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Z njim predlagajo ustanovitev novega javnega zavoda Inštitut za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, pod njegovim okriljem bi združili zdaj ločene izvedenske organe ZZZS in Zpiza.

Področje socialne varnosti zajema širok seznam pravic državljanov, nedavno se je razširilo še na področje dolgotrajne oskrbe, izhaja iz predloga. Za precejšen del teh pravic je predviden postopek predhodnega preverjanja upravičenosti posameznika do posamezne pravice, v veliko postopkih je priznanje pravice odvisno od zdravstvenih okoliščin oziroma zdravstvenega ali socialnega stanja osebe.

Slovenija med državami z najmanjšim obsegom pokojninskega varčevanja

Izvedenski organi v sedanji ureditvi so ločeni, pravice ali vsebina presoje različnih pravic pa pogosto prepletena. »Ločevanje postopkov presoje povzroča ne samo časovno odloženo pridobitev pravice za uporabnika, temveč tudi izpostavljenost presoje k neenotnosti med izvedenskimi organi in večje stroške za izvedenstvo,« so med razlogi za sprejetje novega zakona navedli predlagatelji.

Povezovanje ločenih izvedenskih organov

Med cilji ustanovitve novega inštituta so izpostavili združitev zdaj ločenih izvedenskih organov dveh največjih zavodov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), zaradi optimizacije postopkov odločanja in poenotenja izvedenske prakse izvedenskih organov. To bo omogočalo enakomerno in strokovno obravnavo zavarovanih oseb z osredotočenostjo na zagotavljanje pravične in hitrejše dostopnosti do pravic iz socialne varnosti, za pridobitev katerih je treba imeti mnenje izvedenca, so navedli.

Povezovanje bo nadalje omogočalo učinkovito vračanje na delo, kar je ključno za zagotavljanje posameznikove in družbene varnosti za zdravje, socialno vključenost in produktivnost. Učinke horizontalnega povezovanja je pričakovati tudi v zmanjšanju zdravstvenega absentizma in povečanju delovne vključenosti oseb s kroničnimi obolenji v zdravstvenim sposobnostim prilagojeno okolje.

Strah pred upokojitvijo drugi največji v EU

Zakon po navedbah predlagateljev odpravlja tudi zdaj nepovezovalen način vključevanja delodajalcev in izvajalcev medicine dela v postopke prilagajanja delovnega mesta delavčevim potrebam (t. i. ohranjanje delazmožnosti), kar veča uspešnost vračanja delavca na delo. Delodajalci bodo s sodelovanjem izvajalca medicine dela vključeni v obravnavo ohranjanja delazmožnosti nad 90 dnevi začasne zadržanosti od dela, tako da bodo proučili delovno okolje za zagotovitev ustreznih razmer delavcu glede na zdravstvene zahteve (načrt vračanja na delo).

Prednosti za uporabnike

Z vidika uporabnikov se bo prednost povezovanja kazala v pohitritvi postopkov pridobivanja pravic z racionalizacijo postopkov in povezanosti med posameznimi pravicami, predvsem začasne zadržanosti od dela in preostale delazmožnosti oziroma invalidnosti, izhaja iz predloga. Poleg tega tudi, da bi nov zavod za izvedenstvo podajal tudi izvedenska mnenja s področja dolgotrajne oskrbe glede psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana.

Za vsakoletne izdaje EU zdravstvenih kartic porabimo skoraj 600 tisoč evrov

Po navedbah predlagateljev so vzpostavitvi enotnega izvedenstva naklonjeni tako v ZZZS in Zpizu, pa tudi na zavodu za zaposlovanje. Zavodi kot glavne cilje takšne ureditve izpostavljajo enostavnejše in preglednejše postopke izvedenstva, učinkovitejšo izrabo človeških in finančnih virov za izdelavo izvedenskih mnenj ter nadaljnji razvoj stroke izvedenstva in zavarovalniške medicine. Z ustanovitvijo inštituta se bodo nanj prenesle vse naloge, ki jih na tem področju izvajata ZZZS in Zpiz, vključno s prenosom kadrov, je navedeno v predlogu.