Ameriški uradniki, ki so minuli konec tedna v naglici iskali prizorišče za petkovo srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, so hitro naleteli na veliko oviro: poletje je na Aljaski vrhunec turistične sezone, zato je bilo močno omejeno število razpoložljivih lokacij, primernih za gostitev obeh svetovnih voditeljev, piše CNN. 

Kmalu se je izkazalo, da je edino mesto s primernimi možnostmi za pripravo tako pomembnega vrha Anchorage, največje mesto na Aljaski ter gospodarsko središče z nekaj manj kot 300.000 prebivalci (glavno mesto je sicer Juneau). Le oporišče Elmendorf-Richardson na severnem robu mesta pa po njihovi presoji izpolnjuje varnostne zahteve za zgodovinsko srečanje. 

Evropski voditelji so bolj opazovalci kot akterji, a vseeno postavljajo pogoje

Aljasko so sicer za kraj srečanja izbrali, saj je bilo le malo primernih krajev, posebej glede na nalog za aretacijo Putina zaradi vojnih zločinov, ki ga je leta 2023 izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Kot poroča CNN, je Putin predlagal Združene arabske emirate kot »povsem primerno« lokacijo, a so si v Beli hiši mnogi želeli izogniti še enemu potovanju na Bližnji vzhod po Trumpovem majskem obisku. 

Ameriški uradniki so bili menda zadovoljni in celo nekoliko presenečeni, ko je ruski predsednik privolil v srečanje na ameriških tleh, sploh na ozemlju, ki je nekoč bilo del ruskega imperija. »Zdelo se mi je zelo spoštljivo, da ruski predsednik prihaja v našo državo, namesto da bi mi šli v njegovo ali celo v tretjo državo,« je ta teden dejal Trump, medtem ko je njegova ekipa v naglici dokončevala podrobnosti vrha.

»Edini boljši kraj za Putina od Aljaske bi bil, če bi vrh potekal v Moskvi,« je dejal Trumpov nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki se je s Trumpom sprl v njegovem prvem mandatu. 

Trump in Putin sta se v tistem mandatu na štiri oči srečala v Helsinkih na Finskem, med vrhom leta 2018, ki se je končal z izjemnim trenutkom, ko se je ameriški predsednik pri vprašanju ruskega vmešavanja v volitve postavil na Putinovo stran, in ne ameriških obveščevalnih agencij. Trump se je z ruskim predsednikom na samem leta sestal tudi 2017 med njunim prvim srečanjem na vrhu G20 v Hamburgu.

Bi si Putin rad s Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom razdelil svet?

ZDA in Rusija sta, kot rečeno, zgodovinsko povezani z Aljasko. To najsevernejšo in predzadnjo, 49. zvezno državo so Združene države od Rusije za 7,2 milijona dolarjev kupile pred 150 leti. A ruski vpliv se v posameznih delih te oddaljene deželena severozahodnem robu Severne Amerike, ki se razteza le nekaj kilometrov od Rusije, še vedno čuti, piše AFP.

Sewardova norost

Ko je danski raziskovalec Vitus Bering leta 1728 prvič preplul ozki preliv, ki ločuje Azijo od Amerike, je bil tudi na odpravi za carsko Rusijo. Odkritje današnjega Beringovega preliva je Zahodu razkrilo obstoj Aljaske, čeprav so domorodna ljudstva tam živela že tisočletja. Beringova odprava je sprožila stoletje ruskega lova na tjulnje, pri čemer je bila prva kolonija ustanovljena na južnem otoku Kodiak. Leta 1799 je car Pavel I. ustanovil Rusko-ameriško družbo, da bi izkoristil dobičkonosno trgovino s krznom, ki je pogosto prinašala spopade z domorodnimi prebivalci.

Lovci so pretirano lovili tjulnje in morske vidre, njihova populacija se je izjemno zmanjšala,kar je pogibvno vplivalo na gospodarstvo naseljencev. Ruski imperij je tako ozemlje leta 1867 prodal Washingtonu. Nakup območja, več kot dvakrat večjega od Teksasa, so takrat v ZDA močno kritizirali in poimenovali »Sewardova norost« po avtorju dogovora, državnem sekretarju Williamu Sewardu.

Julij 2018 v Helsinkih FOTO: Brendan Smialowski/AFP

A sledi so ostale. Ruska pravoslavna cerkev, ki se je na Aljaski utrdila po ustanovitvi Rusko-ameriške družbe. ostaja eden najpomembnejših ostankov ruskega vpliva v tej državi. Na območju ogromnih ledenikov na jugu polotoka Kenai, kot poroča AFP, ruščina še vedno živi. Navsezadnje pa sta si Aljaska in Rusija sta še vedno geografsko zelo blizu – otoka Veliki in Mali Diomed v Beringovem prelivu sta le štiri kilometre narazen. 

Ameriška vojska že leta poroča, da redno prestreza ruska letala, ki se preveč približajo ameriškemu zračnemu prostoru v regiji. Vendar pa Rusija očitno nima interesa za ponovno zavzetje nekdanjega ozemlja. Putin je leta 2014 dejal, da je Aljaska preprosto – »prehladna«.