Prostovoljno končanje življenja: napoved veta in referenduma

Poslanci so s 50 glasovi za in 34 proti sprejeli zakon o prostovoljnem končanju življenja, ki pa ga prihodnji teden precej verjetno čaka veto državnega sveta in ponovno potrjevanje v državnem zboru, napoveduje pa se tudi pobuda o ustavni presoji in naknadnem zakonodajnem referendumu.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja: Kaj morate vedeti

Dobro leto po posvetovalnem referendumu, na katerem se je dobrih 54 odstotkov glasujočih strinjalo s tem, da se z zakonom uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, je večina v državnem zboru zakon potrdila. Besedilo je po besedah Tereze Novak iz Gibanja Svoboda rezultat razmisleka o vseh strahovih in pomislekih tako strokovne kot laične javnosti: »Ne vključuje več evtanazije, pač pa le pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Bistveno pri tem je, da lahko učinkovino v telo vnese le človek sam, nihče drug namesto njega: ne svojec, ne medicinsko osebje, ne kdorkoli drug. S tem smo razbremenili zdravstvene delavce, ki so zdaj le asistenti trpečemu, in odstranili največji vir strašenja pred zlorabami, četudi je ta marsikdaj neupravičen.«

Zagotovila je, da je zakon namenjen »le tistim, ki ob umiranju zaradi bolezni, ki je medicina ne more več pozdraviti ali vsaj vzdrževati znosnega stanja in je za bolnika vir neznosnega trpljenja, ki ga ne more in ne želi več prenašati«. Nikogar drugega ne zadeva in ne zavezuje.

»S tem zakonom dajemo vsem nam možnost, da živimo polno življenje, tudi ko se to izteka, brez strahu, da bomo na koncu, če nam tudi najbolj napredna paliativna oskrba ne bo več zadostna, neznosno trpeli,« je poudarila poslanka.

Dean Premk (GS) je razložil, da predvideva strogo urejen postopek, ki temelji na odločitvi posameznika, zdravniški presoji in pravnem nadzoru: »Posebej pomembno se nam je zdelo, da zaščitimo ranljive skupine, zato izključuje možnost pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kadar gre za trpljenje zaradi duševnih motenj. Trpljenje v tem kontekstu ni razlog za končanje življenja, ampak za zdravljenje in podporo.«

Opozicija vztraja ostro proti. »Zakon odpira pomembna etična vprašanja za družbo, za tiste, ki bi take usmrtitve ljudi izvajali ali pri njih sodelovali. Predvsem pa po izkušnjah iz drugih držav tudi možnost zlorab,« je stališče SDS povzela Alenka Jeraj.

»Spoštujemo življenje od spočetja do naravne smrti. Kot družba ne moremo postaviti meje, kdaj življenja ni več vredno živeti. Smrt nikoli ne more biti rešitev. Zavzemamo se za kulturo življenja,« pa je v imenu NSi utemeljila Iva Dimic, kjer se zavzemajo za razvoj paliativne oskrbe in duhovno podporo ljudem v stiski. Spomnila je na to, da so se proti zakonu izrekle številne zdravniške organizacije in posamezniki.

Zakonodajni referendum je mogoč, ker je bil prejšnji posvetovalen in ni zadeval konkretnega besedila.