Jana Ahčin: Upamo, da ne gre za revanšizem vlade

»Ostaja malo grenkega priokusa in poraja se dvom, da bi tako postavljen proračun morda lahko predstavljal revanšizem s strani vlade, ampak upamo, da ne,« je predsednica računskega sodišča Jana Ahčin odgovorila na vprašanje, ali je mogoče, da je institucija v proračunu dobila 30 odstotkov manj denarja od prej predvidenega in usklajenega zaradi do vlade kritičnih revizij.

V protestni izjavi, ki so jo poslali predsedniku vlade Robertu Golobu in predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič opozarjajo tudi na to, da so funkcionarji računskega sodišča na novi plačni lestvici uvrščeni nižje od primerljivih državnih organov, kar razumejo kot razvrednotenje.

S protestnim pismom je vodstvo računskega sodišča izrazilo odločno nasprotovanje posegoma izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki po njihovem mnenju posegata v neodvisnost sodišča. To v 30 letih opravljanja naloge vrhovnega državnega revizorja takšnih pritiskov oziroma dejanj vlade ni bilo deležno, je izpostavila Jana Ahčin.

Pritiski so se začeli septembra ob določanju funkcionarskih plač v novem plačnem sistemu javnega sektorja. Plača predsednika računskega sodišča naj bi bila, po lastnem zakonu, v izhodišču določena s plačo predsednika ustavnega sodišča, na kar so ob usklajevanju opozarjali, vendar ostali brez odgovora.

Odvzem milijonov »enostranski« in »nasilen« 

»V preteklem tednu pa smo bili priča drugemu, in to zelo velikemu napadu na finančno neodvisnost računskega sodišča. Ob sprejemanju proračuna za leto 2025 se je zgodilo za nas nedopustno dejanje. V sredo smo bili ob obravnavi rebalansa seznanjeni, da je skupina koalicijskih poslancev vložila amandma, s katerim se je računskemu sodišču vzelo 30 odstotkov sredstev brez kakršnega koli posvetovanja z nami. Pred tem smo se sicer uskladili z ministrstvom za finance, da smo dobili tak proračun, ki bi nam zagotavljal razvoj,« je povzela Jana Ahčin in dodala, da jim je bilo enostransko in nasilno odvzeto 3,8 milijona evrov.

Kot so zapisali v pismu, pozdravljajo zagotovitev dodatnih sredstev za reševanje prostorske problematike ljubljanskega onkološkega inštituta, vendar to »izvršilne oblasti ne odvezuje dolžnosti neposeganja v neodvisnost organov«.

Decembra še ena odmevna revizija

Računsko sodišče je v več revizijah v preteklih mesecih opozorilo na nepravilnosti ravnanja vlade. Med najbolj odmevnimi so bili nakup nepremičnine na Litijski za potrebe sodišč v reviziji porabe proračuna v letu 2023. Pri tem je računsko sodišče ugotovilo več kršitev zakonov, med drugim, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, ki jih je namenila vlada, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage.

Pri nakupu 13.000 prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov je računsko sodišče ocenilo, da ministrstvo za digitalno preobrazbo ni ravnalo v skladu z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti, saj ga je, med drugim, opravilo brez predhodne evalvacije o resničnih potrebah prebivalstva.

Prav tako so se izrekli o izplačilu nagrade Svetlani Makarovič v znesku 8346 evrov, ob katerem so zapisali, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakonom o javnih financah.

Na novinarsko vprašanje, kako si razlaga znižanje proračunskih sredstev in ali jih povezuje s temi odmevnimi primeri, zlasti kar zadeva Litijsko in vlogo finančnega ministra pri tem, je Jana Ahčin odgovorila: »Močno upam, da naša vlada ne deluje tako, da bi računsko sodišče zaradi njegovih ugotovitev napadala prek finančne neodvisnosti. Nenazadnje je računsko sodišče vrhovni državni revizor vseh javnih financ. Revizijo zaključnega proračuna naredimo vsako leto. Ne glede na to, katera vlada je na oblasti, razkritja tudi zapišemo.«

Zagotovila je, da bodo še naprej opravljali svoje delo maksimalno strokovno, z vso potrebno skrbnostjo, objektivno in učinkovito, pač s sredstvi, ki so jim na razpolago, nikakor pa ne bo z njihove strani revanšizma ali ugotovitev, ki ne bi temeljile na revizijskih dokazih. Od vlade pa pričakujejo, da se bo v bodoče pri sprejemanju takšnih odločitev posvetovala z njimi.

Računsko in ustavno sodišče že doslej nista bila izenačena

Kaj pravijo na pristojnih resorjih? Z ministrstva za finance so se odzvali, da je računsko sodišče ob pripravi sprememb državnega proračuna 2025 načrtovalo tudi sredstva za prenovo poslovnih prostorov in nakup dodatnih, zato je izrazilo potrebo po dodatnih 3,86 milijona evrov.

»Vlada je sledila zakonodaji in v luči dejstva, da gre za ustavni organ, v celoti upoštevala predlog računskega sodišča in zanj za prihodnje leto načrtovala 13,26 milijona evrov (letos so imeli v sprejetem proračunu načrtovanih 8,77 milijona evrov),« so zapisali.

Amandma za zmanjšanje sredstev je sprejela zakonodajna veja oblasti, vlada pa ga je podprla, ker se s tem zagotavlja denar za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana, ki ga prej zaradi pomanjkanja dokumentacije še ni bilo možno načrtovati, in ker je ocenila, da bo predlagana višina sredstev zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti računskega sodišča. Če se bo med letom izkazalo, da sodišču primanjkuje sredstev, bodo iskali ustrezne rešitve, so napovedali na finančnem ministrstvu.

Z ministrstva za javno upravo, kjer so pristojni za plačni sistem, pa so nam sporočili, da so bili s stališči računskega sodišča seznanjeni že med usklajevanjem uvrščanja funkcij v novo plačno lestvico ter da so na več sestankih argumentirali razloge za posamezno uvrstitev. Ob tem so opozorili, da sklicevanje na zakon o računskem sodišču in primerljivost s predsednikom ustavnega sodišča ni ustrezno, saj je drugačno uvrstitev določil že veljavni plačni zakon iz leta 2008.

Na novi plačni lestvici, ki bo začela veljati 1. januarja 2025, zvišanja pa bodo postopna in bodo potekala v šestih tranšah, je predsednik ustavnega sodišča, skupaj s predsedniki republike, vlade, državnega zbora in vrhovnega sodišča uvrščen v 67. plačni razred (8821 evrov bruto), predsednik računskega sodišča pa, tako kot varuh človekovih pravic, v 64. plačni razred (8072 evrov bruto), kar pomeni zvišanje za 37,9 odstotka oziroma 2218 evrov.