Rak ni več smrtna obsodba, a število obolenj se hitro povečuje
Medicina je v zadnjih letih napredovala tako v diagnostiki kot pri zdravljenju rakavih obolenj.
Odpri galerijo
Najnovejša napoved rakavih obolenj na svetovni ravni je močno presegla zadnje poročilo. FOTO: Jure Eržen
Kar 18,1 milijona ljudi na svetu bo letos zbolelo za rakom, od tega jih bo umrlo 9,6 milijona. Poročilo Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) razkriva, da je rakavih obolenj čedalje več, čeprav je preventiva vse boljša.
Zakaj je tako, je več vzrokov – ljudje v povprečju živimo dlje, saj je včasih več ljudi umrlo, še preden bi se razvil rak v jeseni življenja. Drugi vzrok je sodobnejša tehnologija, ki odkrije več obolenj, tretji pa, da je na našem planetu vse več ljudi, ki živijo vse bolj nezdravo.
»Vse to je res,« je potrdila tudi Nataša Fikfak, dr. med. iz hemato-onkološke ambulante Splošne bolnišnice Nova Gorica. »Na staranje prebivalstva ne moremo vplivati, zato bo tudi v prihodnje več rakavih obolenj. Obenem smo ljudje pri višji starosti zdaj bolj usposobljeni za zdravljenje kot nekoč. Včasih koga pri osemdesetih letih niso več zdravili, zdaj jih zdravimo tudi pri tej starosti.«
Podobno razmišlja predsednik Društva bolnikov z limfomom Blaž Kondža: »Medicina je v zadnjih letih močno napredovala tako v diagnostiki kot pri zdravljenju rakavih obolenj, kar je gotovo dobra novica za bolnike, ki zbolijo za rakom. Rak ne pomeni več smrtne obsodbe, kot je to morda veljalo pred 40 leti. Danes mnogi bolniki zahvaljujoč razvoju v zdravstvu živijo kakovostno življenje raku navkljub.«
»Nekatere rake znamo pozdraviti, spet drugi se spremenijo v obvladljivo kronično bolezen. Vsaj takšne so izkušnje bolnikov z limfomi. Dober primer so Ne-Hodgkinovi limfomi, ki so pred prihodom bioloških tarčnih zdravil pomenili slabo prognozo za bolnike. To se je s prihodom novih terapij spremenilo in prognoza pri večini Ne-Hodgkinovih limfomov se je izboljšala. Po slovenski statistiki je relativno petletno preživetje pri Ne-Hodgkinovih limfomih 60-odstotno, pri Hodgkinovem limfomu pa kar 90-odstotno,« je razložil Kondža.
Najnovejša napoved rakavih obolenj na svetovni ravni je močno presegla zadnje poročilo, ki ga je agencija IARC objavila pred šestimi leti. Leta 2012 je za rakom zbolelo 14,1 milijona ljudi, 8,2 milijona pa jih je zaradi te bolezni umrlo.
Najbolj smrtonosna oblika raka ostaja rak pljuč (1,8 milijona smrti oziroma skoraj četrtina vseh smrti zaradi raka). Za ženske je najusodnejši rak dojk (15 odstotkov smrti zaradi raka), sledita mu rak pljuč (13,8 odstotkov vseh smrti zaradi raka) in rak debelega črevesa (9,5 odstotkov vseh smrti zaradi raka).
»Na žalost ne narašča samo obolelost, ampak tudi umrljivost. Enako kot razvoj tehnologije so napredovale bolezni, ki so agresivnejše,« je rekla Nataša Fikfak. »Nenavadno je, da spet narašča rak želodca. Pred 30 leti je bil to zelo pogost rak, nato je upadel, zdaj pa spet narašča.«
In kakšni so vzroki za porast raka želodca? »Življenjski slog je drugačen. Pred 30 leti je bil rak želodca povezan s prehranjevanjem z dimljenimi suhimi mesnimi, zdaj pa s povečano uporabo zdravil, stresom in izčrpanostjo,« je odgovorila zdravnica.
Preberite še
V labirintu e-čakalnih dob, čakajoč na virtualno obravnavo
Fakin na pomolu
Dogajalo se je veliko, dogodilo pa se ni prav dosti
V labirintu e-čakalnih dob, čakajoč na virtualno obravnavo
Fakin na pomolu
Dogajalo se je veliko, dogodilo pa se ni prav dosti
Zakaj je tako, je več vzrokov – ljudje v povprečju živimo dlje, saj je včasih več ljudi umrlo, še preden bi se razvil rak v jeseni življenja. Drugi vzrok je sodobnejša tehnologija, ki odkrije več obolenj, tretji pa, da je na našem planetu vse več ljudi, ki živijo vse bolj nezdravo.
»Vse to je res,« je potrdila tudi Nataša Fikfak, dr. med. iz hemato-onkološke ambulante Splošne bolnišnice Nova Gorica. »Na staranje prebivalstva ne moremo vplivati, zato bo tudi v prihodnje več rakavih obolenj. Obenem smo ljudje pri višji starosti zdaj bolj usposobljeni za zdravljenje kot nekoč. Včasih koga pri osemdesetih letih niso več zdravili, zdaj jih zdravimo tudi pri tej starosti.«
Pojdite na testiranje!
Doktorica Nataša Fikfak spodbuja ljudi, naj se čim večkrat udeležijo programov za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj. »Večja ozaveščenost pomeni zgodnejšo odkritje bolezni in večjo možnost preživetja. Več programov mogoča brezplačno preiskavo za najpogostejše rake, toda radi bi videli še večjo odzivnost ljudi. Pri Svitu je v nekaterih regijah zgolj 60 odstotna, kar je zelo malo,« je povedala Fikfakova.
Programi za zgodnje odkrivanje raka
ZORA – odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu
DORA – odkrivanje raka dojk
SVIT – odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki
Doktorica Nataša Fikfak spodbuja ljudi, naj se čim večkrat udeležijo programov za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj. »Večja ozaveščenost pomeni zgodnejšo odkritje bolezni in večjo možnost preživetja. Več programov mogoča brezplačno preiskavo za najpogostejše rake, toda radi bi videli še večjo odzivnost ljudi. Pri Svitu je v nekaterih regijah zgolj 60 odstotna, kar je zelo malo,« je povedala Fikfakova.
Programi za zgodnje odkrivanje raka
ZORA – odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu
DORA – odkrivanje raka dojk
SVIT – odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki
Medicina zelo napredovala
Podobno razmišlja predsednik Društva bolnikov z limfomom Blaž Kondža: »Medicina je v zadnjih letih močno napredovala tako v diagnostiki kot pri zdravljenju rakavih obolenj, kar je gotovo dobra novica za bolnike, ki zbolijo za rakom. Rak ne pomeni več smrtne obsodbe, kot je to morda veljalo pred 40 leti. Danes mnogi bolniki zahvaljujoč razvoju v zdravstvu živijo kakovostno življenje raku navkljub.«
»Nekatere rake znamo pozdraviti, spet drugi se spremenijo v obvladljivo kronično bolezen. Vsaj takšne so izkušnje bolnikov z limfomi. Dober primer so Ne-Hodgkinovi limfomi, ki so pred prihodom bioloških tarčnih zdravil pomenili slabo prognozo za bolnike. To se je s prihodom novih terapij spremenilo in prognoza pri večini Ne-Hodgkinovih limfomov se je izboljšala. Po slovenski statistiki je relativno petletno preživetje pri Ne-Hodgkinovih limfomih 60-odstotno, pri Hodgkinovem limfomu pa kar 90-odstotno,« je razložil Kondža.
Za rakom zboli vsak peti moški in vsaka šesta ženska na svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva, da bo ta bolezen glavni vzrok smrti 21. stoletja.
Nataša Fikfak: »Nenavadno je, da spet narašča rak želodca.« FOTO: Blaž Močnik
Najbolj smrtonosen je rak pljuč
Najnovejša napoved rakavih obolenj na svetovni ravni je močno presegla zadnje poročilo, ki ga je agencija IARC objavila pred šestimi leti. Leta 2012 je za rakom zbolelo 14,1 milijona ljudi, 8,2 milijona pa jih je zaradi te bolezni umrlo.
Najbolj smrtonosna oblika raka ostaja rak pljuč (1,8 milijona smrti oziroma skoraj četrtina vseh smrti zaradi raka). Za ženske je najusodnejši rak dojk (15 odstotkov smrti zaradi raka), sledita mu rak pljuč (13,8 odstotkov vseh smrti zaradi raka) in rak debelega črevesa (9,5 odstotkov vseh smrti zaradi raka).
»Na žalost ne narašča samo obolelost, ampak tudi umrljivost. Enako kot razvoj tehnologije so napredovale bolezni, ki so agresivnejše,« je rekla Nataša Fikfak. »Nenavadno je, da spet narašča rak želodca. Pred 30 leti je bil to zelo pogost rak, nato je upadel, zdaj pa spet narašča.«
In kakšni so vzroki za porast raka želodca? »Življenjski slog je drugačen. Pred 30 leti je bil rak želodca povezan s prehranjevanjem z dimljenimi suhimi mesnimi, zdaj pa s povečano uporabo zdravil, stresom in izčrpanostjo,« je odgovorila zdravnica.
