Ravnanje z odpadki naj bo kaskadno
Svetovno prebivalstvo pridela čedalje več odpadkov, nismo več daleč od tega, da jih bomo vsako leto ustvarili 2,2 milijarde ton, ocenjujejo v iniciativi weTHINK. Kot poudarja dr. Roland Pomberger, profesor na Univerzi v avstrijskem Leobnu, potrebujemo upravljanje z odpadki na višji ravni, tudi ta panoga je del krožnega gospodarstva.
Za iniciativo weTHINK, v katero se povezujejo gospodarska združenja, podjetja, univerze, raziskovalni centri ter odločevalci z namenom, da bi prispevali k zeleni prihodnosti v okviru evropskega zelenega dogovora, je dr. Roland Pomberger, vodja Katedre za tehnologijo obdelave odpadkov in ravnanje z odpadki na Montanuniversität Leoben s sodelavcem dr. Renatom Sarcem pripravil dokument o uporabi odpadkov za gorivo. »V njem z znanstvenimi dejstvi in študijami odgovarjava na vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo na to temo in verjamem, da lahko vsebina pripomore h konstruktivni debati pri odločitvah,« pojasnjuje.
Več kot 25 let raziskujete alternativna goriva in razvijate sisteme ravnanja z odpadki. Kako se je ravnanje z odpadki spremenilo in kakšno vlogo ima pri tem evropska regulativa?
Pred 25 leti je ravnanje z odpadki temeljilo na sistemu odlaganja na odlagališčih, ločeno zbranih odpadkov je bilo zelo malo, zbiranje ni bilo na visoki ravni. Do danes se je to močno spremenilo, najpomembnejšo vlogo pri tem pa je po moji oceni imela prav regulativa EU, ki so jo države morale implementirati v svojo zakonodajo. Zdaj imamo več ločeno zbranih odpadkov, odlaganje na odlagališčih pa je v nekaterih državah v celoti, v nekaterih pa deloma nadomestila uporaba odpadkov kot alternativno gorivo v industriji. Prehajamo v bolj krožne rešitve ravnanja z odpadki, gonilo tega pa bodo v prihodnjih letih vse bolj tudi klimatske spremembe ter s tem povezani cilji v EU, med njimi na primer ciljni delež recikliranja odpadkov. Osrednja evropska regulativa je okvirna direktiva o odpadkih.
Z okoljskega vidika družba ne želi najcenejšega načina upravljanja z odpadki, pač pa najkoristnejšo rešitev.
Kaj je namen dokumenta, ki sta ga pripravila s prof. Renatom Sarcem in kateri so ključni poudarki?
V njem poskušava preprosto in razumljivo, vendar izključno na podlagi znanstveno dokazanih dejstev odgovoriti na vprašanja, ki se na temo odpadkov kot alternativnega goriva v industriji pojavljajo vedno znova že 25 let. V karieri sem sodeloval kot strokovnjak pri načrtovanju več projektov, tudi svetoval oblastem in vedno ter v vseh državah so se pojavljala vprašanja o onesnaževanju, o kakovosti pridelanega goriva iz odpadkov, o vplivu na zdravje itd. Ob tem je zelo zanimivo, da se pogovori vedno začenjajo na točki nič, kot da ne bi imeli enakih razprav že tolikokrat v preteklosti.
Zato sva se na univerzi lotila priprave tega dokumenta, v njem odgovarjava na vsa vprašanja, ki so v povezavi z uporabo odpadkov kot alternativnega vira goriva zanimiva za javnost, medije, nevladne organizacije, odločevalce in druge zainteresirane. Na primer, kako so proizvedena trdna goriva iz odpadkov (SRF), kateri odpadki se sploh uporabljajo za to, kakšna je njihova energetska vrednost ter pomen izkoriščanja te energije. Kaj uporaba teh goriv pomeni z vidika emisij in kakšna je s tega stališča razlika med uporabo fosilnih goriv ter goriv, proizvedenih iz odpadkov, kaj SRF prinaša z vidika okoljskih vprašanj, o tehnologiji odlaganja odpadkov na odlagališčih v primerjavi z energetsko izrabo, ali SRF ovira oziroma podpira recikliranje odpadkov. Pri tem se naslanjava izključno na znanstveno dokazana dejstva, vsak argument, ki ga navedeva, utemeljiva z znanstvenimi študijami. Dokument daje tudi vpogled v prakse držav, ki imajo na tem področju leta izkušenj, vključno s socialnim vidikom, in se je iz tega mogoče marsičesa naučiti.
Poudarjate, da lahko pomaga tudi odločevalcem pri sprejemanju nadaljnjih zakonskih okvirjev. Lahko pojasnite?
Nova evropska zakonodaja bo spodbudila recikliranje odpadkov in krožnost, ideja je razviti moderni krožni sistem upravljanja z odpadki v Evropi. Vemo, da vseh odpadkov ni mogoče preprečiti, prav tako vsega ne moremo reciklirati ali izdelkov ponovno uporabiti. V tem ostanku so tudi materiali, ki vsebujejo energijo in smiselno jo je izrabiti. Menim, da je smiselno kaskadno ravnanje in uporaba odpadkov, tudi z znanstvenega vidika je tako. Del sestavljanke so lahko tudi odlagališča, vendar ne za odpadke, ki jih lahko uporabimo kot alternativno gorivo, kar danes v marsikateri državi še počnejo.
Kot pravite, tokovi odpadkov tečejo po poteh, ki so najcenejše, in da bi z ustreznimi ukrepi, na primer z obdavčenjem odlagališč, sprožili bolj sofisticirano ravnanje z njimi.
Da, ena osnovnih zakonitosti je, da odpadki končajo tam, kjer je najceneje. Zato potrebujemo regulativo, ki to prepreči, kajti z okoljskega vidika družba ne želi najcenejšega načina upravljanja z odpadki, pač pa najkoristnejšo rešitev. V nekaterih državah, kot na primer v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem, so odlagališča že prepovedana in tam morajo najti okoljsko bolj sprejemljive rešitve za odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati. Inteligenten način je lahko proizvodnja trdnih goriv iz odpadkov (SRF) za potrebe v industriji, na primer cementni. V nekaterih državah so to že naredili, tako so nadomestili fosilna goriva in zmanjšali emisije CO2 v procesu. Poleg tega se pepel, ki nastane pri zgorevanju, vključi v proizvod (cement) in tako nadomesti primarne surovine. Govorimo o sopredelavi, njene standarde vzpostavlja tudi mednarodni standard ISO, ki je zdaj v zaključni fazi priprave. Pričakujemo ga v prvih mesecih leta 2024. Ne gre torej za vprašanje recikliranja ali energetske izrabe, ampak kaj narediti s tistimi odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati in imajo energetsko vrednost. Tudi krožni sistem upravljanja z njimi mora biti del krožnega gospodarstva.
Kako pa je uporaba odpadkov kot alternativnega goriva v industriji sprejeta v Evropi?
Za nekatere države lahko rečemo, da so proizvodnjo in izrabo trdnih goriv iz odpadkov popolnoma sprejele, s čimer so močno zmanjšale uporabo fosilnih goriv za proizvodnjo cementa. V avstrijski cementni industriji ta alternativni vir predstavlja 82 odstotkov energije, potrebne za proizvodnjo, v Nemčiji, na Češkem in Poljskem so deleži med 70 in 80 odstotkov. Evropsko povprečje je približno 50 odstotkov, globalno govorimo o 20 odstotkih. V Evropi SRF uporablja več kot 200 cementarn, nekatere s tem pokrijejo tudi 90 ali sto odstotkov potreb po energiji, tako da je izkušenj ogromno. In če povzamem, ni znanstvenih dokazov o vplivih na zdravje ali na okolje, nasprotno, to prispeva k zmanjševanju okoljskega odtisa. Seveda pa morajo biti tako proizvodnja trdnih goriv iz odpadkov, nadzor nad kakovostjo kot tudi njihova uporaba ustrezni, za kar je potrebna kakovostna zakonodaja.
Vendar pa nekateri poudarjajo, da te tehnologije še ne uporabljamo dovolj dolgo, da bi se morebitni škodljivi učinki že lahko odrazili na zdravju ljudi.
V nekaterih državah to tehnologijo uporabljajo že 30 let in ni dokazov o vplivih na zdravje. Ljudje imajo v domovih pogosto manj kakovosten zrak, kot je zunaj. Obstaja evropska direktiva o industrijskih emisijah, tako da povsod veljajo enake dovoljene meje emisij.
