Ravnatelji enotno: Vsi otroci morajo v šolo
Prihodnji teden bo ministrica ravnateljem predstavila, kaj utegne šole čakati 1. septembra, vse pa je odvisno od epidemiološke situacije.
Odpri galerijo
Po Evropi, kjer že odpirajo šole, poudarjajo umivanje rok, ohranjanje razdalje in skrb, da se razredi med sabo ne mešajo. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Okoli 630 ravnateljev se bo prihodnji teden srečalo z ministrico za izobraževanje Simono Kustec in predstavniki Zavoda RS za šolstvo. Kakšen bo 1. september, bo znano po 20. avgustu, ravnatelji pa se strinjajo, da otroci morajo v šolo. Sklicevali se bodo tudi na poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki med drugim ugotavlja, da ob upoštevanju razdalje in higiene šole niso nič bolj nevarne za prenos okužb kot kateri koli drug prostor.
Šole po Evropi se že odpirajo. Kot je dejala predsednica Evropskega združenja ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol Barbara Novinec, imajo vse države pripravljenih več scenarijev, ravnatelji pa si želijo, da bi se šole odprle vse, ker je to najbolje za otroke.
Kot smo včeraj poročali v Delu, se je pouk ponekod v Nemčiji že začel, v ponedeljek se v šolske klopi vračajo tudi otroci na Norveškem. Doma bodo ostali le bolni. Poudarjajo pravilno in pogosto umivanje rok, pravilno kašljanje in ohranjanje razdalje, je dejala mamica ene od deklic: »Ves razred bo skupaj in šolski dan bo povsem običajen. Poskrbeli pa bodo, da se razredi med seboj ne bodo mešali. Okolico šole in šolsko igrišče bodo razdelili na posamezna območja, ki bodo namenjena prvošolčkom, drugošolcem in drugim.« Mask ne bodo nosili.
Zaradi pomanjkanja prostora razredov tudi ne bodo zmanjšali v Veliki Britaniji. Za zdaj velja, da gredo v šolo 1. septembra vsi. Trenutno v Veliki Britaniji zapirajo posamezna območja, in če je na takem območju šola, bo takrat zaprta. Tudi v britanskih šolah bodo imeli sistem ločevanja otrok na posamezne, večje oddelke, ki se med sabo ne bodo mešali. Še vedno pa se bodo otroci mešali pri, denimo, jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju pa tudi pri kosilu in igri. Otrokom v Veliki Britaniji mask ni treba nositi do enajstega leta.
V Sloveniji starši še čakajo na informacije. Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) je ministrstvu že v začetku julija poslala pismo s predlogi in opozorili, s kakšnimi težavami so se srečevali otroci in njihovi starši. »Pričakujemo, da bosta zdravstvena in pedagoška stroka našli primerne ukrepe, ki bodo zagotovili čim bolj nemoten pouk vsem učencem ob sprejemljivem tveganju za okužbo oziroma možnosti nadzorovanja širjenja epidemije. Pričakujemo, da bodo pristojni stanje tudi skrbno spremljali in pravočasno zamejili okužbo z začasnim izoliranjem posameznih skupin, da najbolj drastični ukrepi ne bodo potrebni,« je dejal predsednik ZASSS Tone Meden.
Da otroci morajo v šole, je prepričana tudi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar: »Nekaterih nismo videli že pol leta. Vsi morajo nujno priti v šole!« Podobno razlaga tudi predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan, ki je opozoril še na odprto pismo Evropskega združenja pediatrov, v katerem pozivajo države, naj šole odprejo za vse otroke. Pečan povzema še poročilo ECDC, ki je bilo objavljeno prejšnji teden: »Pišejo, da otroci pod 18 let redko zbolevajo in niso superprenašalci. Tako ni niti enega medicinskega razloga, da bi otroci ostali doma.« V poročilu ECDC med drugim piše tudi, da je malo verjetno, da bi bilo zaprtje vrtcev in šol učinkovit posamičen ukrep za zajezitev prenosa okužb s koronavirusom v družbi, malo verjetno pa je tudi, da bi taka zaprtja zagotavljala dodatno zaščito zdravja otrok, sploh ker bolezen pri večini otrok poteka v blagi obliki.
Da bi bilo nadaljevanje izobraževanja na daljavo slabo, opozarja tudi dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta: »Strinjam se z generalnim sekretarjem OZN, ki je povedal, da se v svetu srečujemo z generacijsko katastrofo, ki bi lahko zapravila neokrnjen človeški potencial, spodkopala desetletje napredka in še poslabšala ukoreninjene neenakosti. Vse je odvisno od tega, kako dolgo se bo tak način izobraževanja nadaljeval. Prilagoditi se novemu načinu in hkrati pričakovati iste učne in druge dosežke, bo najverjetneje nemogoče.«
Če se učenci ne bodo mogli vrniti v šolo, posledice za družbo zagotovo bodo, sklene Klemenčičeva: »Ne vemo pa, kako velike in kako dolgotrajne. Učenci ne bodo mogli usvojiti vseh predpisanih ciljev vzgoje in izobraževanja. Vprašanje je, kako bodo učitelji zmožni izvajati vse predpisane cilje, kako bodo šole zmožne upoštevati navodila in slediti nenehnemu prilagajanju organizacije šolskega dela, kako bodo starši usklajevali svojo zaposlitev in bili hkrati na voljo svojemu otroku.«
Šole po Evropi se že odpirajo. Kot je dejala predsednica Evropskega združenja ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol Barbara Novinec, imajo vse države pripravljenih več scenarijev, ravnatelji pa si želijo, da bi se šole odprle vse, ker je to najbolje za otroke.
Kot smo včeraj poročali v Delu, se je pouk ponekod v Nemčiji že začel, v ponedeljek se v šolske klopi vračajo tudi otroci na Norveškem. Doma bodo ostali le bolni. Poudarjajo pravilno in pogosto umivanje rok, pravilno kašljanje in ohranjanje razdalje, je dejala mamica ene od deklic: »Ves razred bo skupaj in šolski dan bo povsem običajen. Poskrbeli pa bodo, da se razredi med seboj ne bodo mešali. Okolico šole in šolsko igrišče bodo razdelili na posamezna območja, ki bodo namenjena prvošolčkom, drugošolcem in drugim.« Mask ne bodo nosili.
FOTO: Roman Šipić
Tone Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije:
»Pouk na daljavo za starše ni vzdržen. Ne glede na število otrok, ki ne bi smeli v šolo (posamezniki, oddelek, šola ali vsa država), je treba zanje zagotoviti sistemsko rešitev za varstvo in pouk in ne samoumevno preložiti tega bremena na starše. V situaciji, ki nas je vse presenetila, je bilo to sprejemljivo in starši so se odzvali izjemno požrtvovalno, zdaj pa je treba najti sistemsko rešitev.«
»Pouk na daljavo za starše ni vzdržen. Ne glede na število otrok, ki ne bi smeli v šolo (posamezniki, oddelek, šola ali vsa država), je treba zanje zagotoviti sistemsko rešitev za varstvo in pouk in ne samoumevno preložiti tega bremena na starše. V situaciji, ki nas je vse presenetila, je bilo to sprejemljivo in starši so se odzvali izjemno požrtvovalno, zdaj pa je treba najti sistemsko rešitev.«
Zaradi pomanjkanja prostora razredov tudi ne bodo zmanjšali v Veliki Britaniji. Za zdaj velja, da gredo v šolo 1. septembra vsi. Trenutno v Veliki Britaniji zapirajo posamezna območja, in če je na takem območju šola, bo takrat zaprta. Tudi v britanskih šolah bodo imeli sistem ločevanja otrok na posamezne, večje oddelke, ki se med sabo ne bodo mešali. Še vedno pa se bodo otroci mešali pri, denimo, jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju pa tudi pri kosilu in igri. Otrokom v Veliki Britaniji mask ni treba nositi do enajstega leta.
Čakajoč informacije
V Sloveniji starši še čakajo na informacije. Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) je ministrstvu že v začetku julija poslala pismo s predlogi in opozorili, s kakšnimi težavami so se srečevali otroci in njihovi starši. »Pričakujemo, da bosta zdravstvena in pedagoška stroka našli primerne ukrepe, ki bodo zagotovili čim bolj nemoten pouk vsem učencem ob sprejemljivem tveganju za okužbo oziroma možnosti nadzorovanja širjenja epidemije. Pričakujemo, da bodo pristojni stanje tudi skrbno spremljali in pravočasno zamejili okužbo z začasnim izoliranjem posameznih skupin, da najbolj drastični ukrepi ne bodo potrebni,« je dejal predsednik ZASSS Tone Meden.
FOTO: Urop Hočevar/kolektiffimages
Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
»Izobraževanje na daljavo se je izkazalo za zelo slab način dela. Redki so tisti, ki jim ustreza in so v tem času delali bolje. Velika večina se je morala še bolj truditi, tisti, ki pa so že prej v šoli slabo delali, so doma delali še slabše. Poleg tega Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni piše, da ni niti enega medicinskega razloga, da bi otroci ostali doma.«
»Izobraževanje na daljavo se je izkazalo za zelo slab način dela. Redki so tisti, ki jim ustreza in so v tem času delali bolje. Velika večina se je morala še bolj truditi, tisti, ki pa so že prej v šoli slabo delali, so doma delali še slabše. Poleg tega Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni piše, da ni niti enega medicinskega razloga, da bi otroci ostali doma.«
Da otroci morajo v šole, je prepričana tudi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar: »Nekaterih nismo videli že pol leta. Vsi morajo nujno priti v šole!« Podobno razlaga tudi predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan, ki je opozoril še na odprto pismo Evropskega združenja pediatrov, v katerem pozivajo države, naj šole odprejo za vse otroke. Pečan povzema še poročilo ECDC, ki je bilo objavljeno prejšnji teden: »Pišejo, da otroci pod 18 let redko zbolevajo in niso superprenašalci. Tako ni niti enega medicinskega razloga, da bi otroci ostali doma.« V poročilu ECDC med drugim piše tudi, da je malo verjetno, da bi bilo zaprtje vrtcev in šol učinkovit posamičen ukrep za zajezitev prenosa okužb s koronavirusom v družbi, malo verjetno pa je tudi, da bi taka zaprtja zagotavljala dodatno zaščito zdravja otrok, sploh ker bolezen pri večini otrok poteka v blagi obliki.
Škoda za družbo
Da bi bilo nadaljevanje izobraževanja na daljavo slabo, opozarja tudi dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta: »Strinjam se z generalnim sekretarjem OZN, ki je povedal, da se v svetu srečujemo z generacijsko katastrofo, ki bi lahko zapravila neokrnjen človeški potencial, spodkopala desetletje napredka in še poslabšala ukoreninjene neenakosti. Vse je odvisno od tega, kako dolgo se bo tak način izobraževanja nadaljeval. Prilagoditi se novemu načinu in hkrati pričakovati iste učne in druge dosežke, bo najverjetneje nemogoče.«
Ne glede na to, kakšen model bo ministrstvo uporabilo, bodo higiena rok, kašlja, ohranjanje razdalje in razkuževanje površin do nadaljnjega najverjetneje norma. FOTO Leon Vidic/Delo
Če se učenci ne bodo mogli vrniti v šolo, posledice za družbo zagotovo bodo, sklene Klemenčičeva: »Ne vemo pa, kako velike in kako dolgotrajne. Učenci ne bodo mogli usvojiti vseh predpisanih ciljev vzgoje in izobraževanja. Vprašanje je, kako bodo učitelji zmožni izvajati vse predpisane cilje, kako bodo šole zmožne upoštevati navodila in slediti nenehnemu prilagajanju organizacije šolskega dela, kako bodo starši usklajevali svojo zaposlitev in bili hkrati na voljo svojemu otroku.«
