S čim se bodo kmalu hvalili župani
Za mesta z bolj sušnimi proračuni manj evropskih in državnih daril. Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija za 7 mest le malce več denarja kot Zahodni Sloveniji za 4 mesta.
Odpri galerijo
Cukrarna z Roško cesto in Fabianijevim mostom v ospredju. FOTO: Blaž Samec/Delo
Koper, Celje – Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki povezuje enajst slovenskih mestnih občin in je pooblaščeni organ za potrjevanje projektov za sofinanciranje iz evropskega mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), je objavilo svež seznam odobrenih projektov. Mestne občine, ki tega še niso storile, bodo morale pred sofinanciranjem izpeljati še vse predpisane postopke pred ministrstvi. Že pri prijavah projektov na ZMOS so se različne mestne uprave izkazale za zelo različno podjetne.
Mestne občine so dobro načela vrečo z nepovratnimi sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in od Republike Slovenije, a razlike v uspešnosti so med njimi velike. Kateri so projekti, ki so bili do zdaj potrjeni za sofinanciranje in s katerimi se bodo župani enajstih slovenskih mest lahko hvalili?
V kohezijski regiji Zahodna Slovenija je za štiri mestne občine potrjenih za skoraj 72 milijonov evrov projektov, za katere je odobrenega za več kot polovico nepovratnega sofinanciranja oziroma 38 milijonov evrov. Ljubljana bo denar porabila za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, ureditev galerije v Cukrarni, ureditev mestne kolesarske mreže na Vodnikovi, Drenikovi in Dunajski cesti ter za ureditev Poljanske ceste. V Kranju bodo povečali in obnovili Vrtec in Osnovno šolo Simona Jenka ter uredili kolesarske povezave. Koper bo energetsko saniral blok na Cesti na Markovec, uredil obalne parkovne rekreacijske površine, park ob Semedelski promenadi, olimpijski bazen ter kolesarski in pešpoti čez Kanal Grande ob Piranski cesti. V Novi Gorici bodo obnovili športni park in zgradili pokriti bazen ter vzpostavili kolesarsko omrežje.
V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je odobrenih projektov za skoraj 60 milijonov evrov, sofinancirani pa bodo z dvema tretjinama kohezijskih sredstev oziroma s 40 milijoni evrov. Celje bo energetsko obnovilo občinska stanovanja, prenovilo stanovanja na nerevitaliziranih območjih, uredilo znanstveno-zabavni tehnološki park Generator in urejalo mrežo kolesarskih povezav. Maribor bo urejal le kolesarske steze. V Velenju bodo energetsko sanirali tri večstanovanjske stavbe ter zgradili prireditveni oder in prizorišče ob jezeru. V Novem mestu bo energetsko sanirana stavba v Kočevarjevi, urejen Glavni trg, zgrajen vrtec Bršljan in urejena Levičnikova cesta. Na Ptuju bodo uredili tržnico, spominski park in del kolesarskih povezav. V Murski Soboto bo postavljen regijski promocijski center, prenovljen bo del mestnega središča in urejen južni del Soboškega jezera. V Slovenj Gradcu bo zgrajen blok neprofitnih stanovanj, zgrajena bosta zimski bazen in urbani park.
A če so bivši župani ponekod novim zapustili bolj malo, je Koper po tej plati svetla izjema. Boris Popovič je svojemu nasledniku Alešu Bržanu zapustil kar 13,5 milijona evrov vredne projekte, ki bodo iz mehanizma CTN prejeli 7,9 milijona evrov sofinanciranja.
Za sofinanciranje iz mehanizma CTN je bilo do zdaj pet pozivov – vsi pred lanskimi lokalnimi volitvami in večina že leta 2017. Podatki kažejo, da je ekipa župana Zorana Jankovića do zdaj za 38,8 milijona evrov vredne projekte v Ljubljani dobila potrjenih skoraj 19 milijonov evrov nepovratnega denarja, mariborska občinska uprava prejšnjega župana Andreja Fištravca pa je sedanji zagotovila le 1,1 milijona evrov sofinanciranja CTN za 1,6 milijona evrov vreden projekt. To je tudi posledica višine proračuna in zadolženosti – Maribor bi težko zagotavljal svoj del financiranja, zato projektov tudi ni prijavljal.
Mestne občine so dobro načela vrečo z nepovratnimi sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in od Republike Slovenije, a razlike v uspešnosti so med njimi velike. Kateri so projekti, ki so bili do zdaj potrjeni za sofinanciranje in s katerimi se bodo župani enajstih slovenskih mest lahko hvalili?
FOTO: Infografika
Od ljubljanske Cukrarne do novogoriškega bazena
V kohezijski regiji Zahodna Slovenija je za štiri mestne občine potrjenih za skoraj 72 milijonov evrov projektov, za katere je odobrenega za več kot polovico nepovratnega sofinanciranja oziroma 38 milijonov evrov. Ljubljana bo denar porabila za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, ureditev galerije v Cukrarni, ureditev mestne kolesarske mreže na Vodnikovi, Drenikovi in Dunajski cesti ter za ureditev Poljanske ceste. V Kranju bodo povečali in obnovili Vrtec in Osnovno šolo Simona Jenka ter uredili kolesarske povezave. Koper bo energetsko saniral blok na Cesti na Markovec, uredil obalne parkovne rekreacijske površine, park ob Semedelski promenadi, olimpijski bazen ter kolesarski in pešpoti čez Kanal Grande ob Piranski cesti. V Novi Gorici bodo obnovili športni park in zgradili pokriti bazen ter vzpostavili kolesarsko omrežje.
Popovičeva (izjemoma) prijetna zapuščina
V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je odobrenih projektov za skoraj 60 milijonov evrov, sofinancirani pa bodo z dvema tretjinama kohezijskih sredstev oziroma s 40 milijoni evrov. Celje bo energetsko obnovilo občinska stanovanja, prenovilo stanovanja na nerevitaliziranih območjih, uredilo znanstveno-zabavni tehnološki park Generator in urejalo mrežo kolesarskih povezav. Maribor bo urejal le kolesarske steze. V Velenju bodo energetsko sanirali tri večstanovanjske stavbe ter zgradili prireditveni oder in prizorišče ob jezeru. V Novem mestu bo energetsko sanirana stavba v Kočevarjevi, urejen Glavni trg, zgrajen vrtec Bršljan in urejena Levičnikova cesta. Na Ptuju bodo uredili tržnico, spominski park in del kolesarskih povezav. V Murski Soboto bo postavljen regijski promocijski center, prenovljen bo del mestnega središča in urejen južni del Soboškega jezera. V Slovenj Gradcu bo zgrajen blok neprofitnih stanovanj, zgrajena bosta zimski bazen in urbani park.
A če so bivši župani ponekod novim zapustili bolj malo, je Koper po tej plati svetla izjema. Boris Popovič je svojemu nasledniku Alešu Bržanu zapustil kar 13,5 milijona evrov vredne projekte, ki bodo iz mehanizma CTN prejeli 7,9 milijona evrov sofinanciranja.
Ljubljani 19 milijonov evrov, Mariboru 1,1 milijona
Za sofinanciranje iz mehanizma CTN je bilo do zdaj pet pozivov – vsi pred lanskimi lokalnimi volitvami in večina že leta 2017. Podatki kažejo, da je ekipa župana Zorana Jankovića do zdaj za 38,8 milijona evrov vredne projekte v Ljubljani dobila potrjenih skoraj 19 milijonov evrov nepovratnega denarja, mariborska občinska uprava prejšnjega župana Andreja Fištravca pa je sedanji zagotovila le 1,1 milijona evrov sofinanciranja CTN za 1,6 milijona evrov vreden projekt. To je tudi posledica višine proračuna in zadolženosti – Maribor bi težko zagotavljal svoj del financiranja, zato projektov tudi ni prijavljal.
