SDS je neoliberalizmu dodala narodno izdajo

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o predlogu prepovedi stranke Levica in o delovanju stranke SDS.
Fotografija: Ali Žerdin in Janez Markeš sta problematizirala predlog prepovedi stranke Levica. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Ali Žerdin in Janez Markeš sta problematizirala predlog prepovedi stranke Levica. FOTO: Leon Vidic/Delo

Politični prostor pretresa razprava, ali stranka Levica deluje znotraj z ustavo predvidenih okvirov. Dve stranki, SDS in NSi, sta predlagali parlamentarno diskusijo, na kateri bi parlament sprejel sklepe o delovanju Levice. »Na mizi predsednika državnega zbora se je znašel zelo nenavaden in precedenčen predlog, a ga je ta zavrnil,« je dogajanje povzel Delov komentator Ali Žerdin.
 
Janezu Markešu se zdi predlog neresen, saj je Levica legalna stranka, ustanovljena po vseh pravilih. »To problematizirati je oslarija,« meni Markeš. Je pa takšna razprava pomembna v kontekstu resolucije SDS, ki »ustvarja vzdušje, kakršno je bilo značilno za Nemčijo v tridesetih letih in kakršno je značilno za fašizem,« je poudaril Markeš, ki opozarja, da »SDS je orientiran samo še na posel, na plenjenje, na kadrovanje, torej vse tisto, kar je nekdaj očital tranzicijski levici.«


 
Markeš je poudaril, da desnica ne loči med tranzicijsko levico, kakršna je stranka SD, ki se spogleduje z neoliberalizmom, in stranko Levica. Žerdin pa je spomnil, da ima stranka SD, kadar je v vladi, predvsem ambicije imeti vpliv v energetskih podjetjih in je bila »zelo naklonjena gradnji termoelektrarne Šoštanj
 
Da bi stranko SD težko imeli za levo stranko, saj je kot celotna evropska socialna demokracija »položila orožje pred neoliberalizmom« in se namesto z delavskimi pravicami ukvarja s politično korektnostjo, ki ne ogroža interesov kapitala, se strinja tudi Markeš. Meni, da v nasprotju z SD Levica nima dogovora z lobiji, zaradi katerega bi morala o nekaterih stvareh molčati.
 
V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je bila tretja najmočnejša parlamentarna stranka v Jugoslaviji, Komunistična partija Jugoslavije, prepovedana zaradi ocene, da gre za prevratniško skupino. Le nekaj let po prepovedi je kralj ukinil demokracijo in uvedel diktaturo. Za nameček je v tem dogajanju vlogo takrat igrala še smrtonosna epidemija španske gripe, je vzporednice z dogajanjem pred sto leti potegnil Žerdin.
 
Markeš je še poudaril, da so na desnici, »od Jambreka do Janše,« nekdaj zagrizeni in karieristični člani komunistične partije tisti, ki levici sedaj očitajo pomanjkanje lustracije in nadaljevanje komunizma, medtem ko nihče v Levici ni bil nikdar član partije.


 
Komentatorja se strinjata, da so napadi SDS brezplačna reklama za Levico. Markeš meni, da je Levica trn v peti SDS zlasti zato, ker je strogo konceptualna stranka, »ker natančno povedo, za kaj se zavzemajo in kaj je treba preprečiti«. »Levica ima koncept, naj nam bo ta všeč ali ne, za razliko od močvirja strank, med katerimi lahko razbiramo le fragmente konceptov,« je pojasnil Markeš. Opozoril je še, da so vse ostale stranke klonile pred neoliberalizmom, »SDS pa mu je dodala še narodno izdajo, hojo po robu ustave, oporekanje pravosodju, napade na medije« in podobno.
 
Žerdin je spomnil, da je včeraj madžarska družba prevzela približno polovico bencinskih servisov v Sloveniji, Markeš pa, da madžarski kapital prevzema tudi banke. Včerajšnji podatki gospodarske zbornice Slovenije kažejo, da je bil madžarski kapital leta 2018 prisoten v Sloveniji z naložbami v višini sto milijonov evrov, danes pa je ta številka že skoraj dvajsetkrat višja.
 
A ni problematičen zgolj madžarski kapital, pač pa razgradnja celotne socialne države, javnega zdravstva, šolstva, javne lastnine in javnega prostora, opozarja Markeš in dodaja, da ima zato Levica njegove simpatije, ko naslavlja delavske pravice. »Izhajam iz antikomunistične družine, a treba bo zopet začeti brati Marxa,« je pogovor zaključil Markeš.

Preberite še:

Komentarji: