V zadevi Teš 6 več zahtev za izločitev sodnice
Predsednica senata celjskega okrožnega sodišča Mojca Turinek je na dopoldanskem predobravnavnem naroku na celjskem sodišču sprejela sporazum o priznanju odgovornosti pravne naslednice Alstoma ameriške skupine General Electric Steam Power Systems (GE) s tožilstvom. Pričakovano, ker so to nekateri napovedali že prejšnji teden na začetku glavne obravnave, pa so zagovorniki preostalih obtoženih zaradi sprejetja sporazuma zahtevali izločitev sodnice iz nadaljnjega sodnega postopka.
Zajetna obtožnica, spisana na 1300 straneh, prvoobtoženemu Urošu Rotniku, nekdanjemu direktorju Teša, očita zlorabo položaja, s čimer si je domnevno pridobil najmanj 937.000 evrov protipravne premoženjske koristi, Tešu pa povzročil za 250,6 milijona evrov škode. Preostalim enajstim obtoženim pa očita pomoč pri zlorabi položaja. Pravna naslednica Alstoma je edina priznala odgovornost in sklenila s tožilstvom sporazum, po katerem bo plačala 23 milijonov evrov kazni in do 50.000 evrov sodnih stroškov.
Sodnica Turinekova je na dopoldanskem predobravnavnem naroku sprejela sporazum in takrat povedala: »Priznanje je jasno, popolno in podprto z dokazi. Sodišče je presojalo le o odgovornosti te pravne osebe. O morebitni odgovornosti drugih bo sodišče presojalo posebej.« Izrek kazenske sankcije bo predvidoma 3. oktobra, saj morajo prej še zagotoviti prevod finančnih poročil družbe za leti 2020 in 2021. Zakaj je pravna naslednica Alstoma priznala, njen zastopnik Frederic Wiscart danes v Celju ni želel odgovoriti, odvetnik GE Boštjan Penko pa je pojasnil: »Primer so natančno preučili, ugotovili, da je smiselno, da odgovornost priznajo, kot da gredo v sojenje. Verjetno že menijo, da je tako prav.«
Izločitev
Predobravnavnemu naroku bi moral slediti začetek glavne obravnave za obtožence, ki jih prejšnji teden ni bilo na sodišče. Njihovi zagovorniki so drug za drugim zahtevali izločitev predsednice senata Mojce Turinek, ker je dopoldne sprejela sporazum o priznanju odgovornosti GE s tožilstvom. Da bo obramba zahtevala izločitev sodnice v tem primeru, je sicer že prejšnji teden napovedal odvetnik Uroša Rotnika Mitja Jelenič Novak. Danes sta bila najbolj ostra zagovornika Franka Lehmanna Rok Petrič in Josefa Reisla Blaž Kovačič Mlinar. Lehmann in Reisel sta bila namreč v spornem obdobju predstavnika Alstoma.
Kot je dejal Petrič, »sodnica ne more zagotoviti nepristranskega sojenja, ker je prejudicirala vprašanje kazenske odgovornosti moje stranke, pa tudi drugih, s tem ko je sprejela sporazum o kazenski odgovornosti pravne osebe«. Že v sodni dvorani je navajal sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter slovenskega ustavnega in vrhovnega sodišča. »Gre za vtis o nepristranskosti, videz nepristranskosti mora biti ves čas zagotovljen. S tem, ko sodišče sprejme priznanje krivde ali pa kazenske odgovornosti pravne osebe, hkrati pa v vsebini tega sporazuma povzame očitke proti drugim obtoženim, v bistvu prejudicira tudi njihovo odgovornost.« Opozoril je, da na predobravnavni narok niso bili niti vabljeni niti niso bili o njem obveščeni.
Blaž Kovačič Mlinar je dodatno pojasnil: »Po slovenski kazenski zakonodaji je odgovornost pravne osebe vedno subsidiarna, kar pomeni, da mora biti vedno tudi neka fizična oseba odgovorna. Če je sodnica sprejela to odločitev, je potem vprašanje, ali bo res lahko nepristransko odločala o krivdi fizičnih oseb, ki so to pravno osebo takrat zastopale.«
Zavlačevanje?
Specializirano državno tožilstvo pričakovano nasprotuje izločitvi sodnice, tožilka Darja Šlibar pa je dejala, da tožilstvo ocenjuje, da zakonskega razloga za izločitev predsednice senata ni: »Zakon o kazenskem postopku določa v situaciji glede sprejetja priznanja krivde ali odgovornosti, da se sodnik izloči samo v primeru, kadar ne sprejme sporazuma, takšne situacije pa v obravnavani situaciji ni, zato ni zakonskega razloga za njeno izločitev.« Na vprašanje, ali gre za zavlačevanje, pa je odgovorila: »To je pričakovani manever obrambe. Na zadnji glavni obravnavi so odvetniki že napovedali v tej smeri.«
O izločitvi predsednice senata mora odločiti predsednica okrožnega sodišča.
Kljub temu pa ostajajo razpisani številni naroki za glavno obravnavo, tako rekoč vsak teden po dva ali celo trije do konca januarja. Potem ko je prejšnji teden že Uroš Rotnik prosil, da ne bi imeli narokov tako pogosto, je enako prošnjo danes podal Lehmannov zagovornik Petrič: »Tudi moj klient si želi čim prej končati, da čim prej dokaže, da ni storil ničesar narobe. Treba pa je upoštevati, da ima tudi pravico biti navzoč na sojenju. To bo očitno dolgotrajno in že za slovenskega državljana ali Celjana je težko, da hodi na sodišče dvakrat ali trikrat na teden. Predstavljajte si, da se morate pripeljati iz 700 kilometrov oddaljenega kraja v Nemčiji? Potem še vse to plačati, imeti čas za to, pustiti tam družino, delo, prijatelje …«
