V nadaljevanju preberite:

Gibalne sposobnosti fantov in deklet so še daleč pod ravnijo, kakršno so otroci in mladostniki dosegali pred epidemijo. Po epidemiji je bilo sicer najprej mogoče zaznati nekaj izboljšanja, po lanski stagnaciji pa so v nacionalnem sistemu Športnovzgojnega kartona (ŠVK) že zaznali nazadovanje. Precej se je povečal tudi delež otrok z debelostjo. Strokovnjaki so letos posebej opozorili, da je šport tudi pomemben pri preventivi glede medvrstniškega nasilja.

Vpliv epidemije, ko otroci niso bili ne v šoli ne v športnih klubih, je še vedno zelo opazna. Težava je, ker je bila vrnitev v šole taka, kot da epidemije in zaprtja šol sploh ni bilo. »Povečuje se delež otrok, ki imajo duševne težave. Te stiske so povezane tudi z gibalnim razvojem. Otroci imajo, ker toliko časa niso bili v šoli, niso vadili v športnih klubih, počasnejše reakcije. Če se to kaže na gibalni ravni, je podobno na kognitivni ravni. Po koroni otroci niso sposobni misliti tako hitro kot prej. Na to smo opozarjali, pa nihče tega ni upošteval. Testi se niso nič skrajšali. Otroci ne tekmujejo več, ali znajo, ampak ali bodo pravočasno rešili naloge,« je opozoril dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, redni profesor in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.