Teš ne bo vztrajal pri sežiganju odpadkov

V Šaleškem eko gibanju zahtevajo uradno izjavo o odstopu od projekta.
Fotografija: Termoelektrarna Šoštanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Termoelektrarna Šoštanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Termoelektrarna Šoštanj (Teš) pri projektu sosežiga odpadkov ne bo vztrajala, če bo večinsko mnenje vseh treh lokalnih skupnosti v Šaleški dolini odklonilno. Kot so danes za STA povedali v Tešu, so šoštanjski svetniki na sredini seji projekt soglasno zavrnili, njihovo odločitev pa bodo spoštovali.

V Tešu verjamejo, da bodo kljub temu v soglasju z lokalnim okoljem v prihodnje našli skupne rešitve in dobre projekte za postopen prehod Šaleške doline v nizkoogljično družbo.

Na vprašanje, kdaj bodo prenehali energijo proizvajati iz lignita, ki jim ga dobavlja Premogovnik Velenje, pa so odgovorili, da mora biti letnica izstopa iz premoga določena na nacionalni ravni.

Kdaj bodo mestni svetniki občin Velenje in Šmartno ob Paki razpravljali o poročilu o sosežigu nenevarnih odpadkov v Tešu, STA danes ni uspela izvedeti.

image_alt
Nočejo sosežiga, minister jih je razočaral

 

Dve vrsti izjav investitorja?


Medtem pa so iz Šaleškega Eko gibanja sporočili, da od članov uprav in nadzornih svetov Slovenskega državnega holdinga, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Teša zahtevajo uradno izjavo o odstopu od projekta sosežiga odpadkov. V medijskih objavah po sredini seji šoštanjskega občinskega sveta je bilo namreč slišati, da obstajata dve vrsti izjav investitorja. Po neuradni naj bi Teš na podlagi soglasnega sklepa šoštanjskih svetnikov odstopil od projekta, po uradni pa bo odstopil šele, ko se bodo proti sosežigu izrekli tudi v občinah Šmartno ob Paki in Velenje.

»Že ves čas namreč trdimo, da zagotavlja Teš transparentnost in pripravljenost na dialog zgolj na deklarativni ravni, ravna pa prav nasprotno. Pomisliti nočemo, da bi bilo res, da so predstavniki Teša in HSE v dvorani govorili neresnico ali s figo v žepu, ko so dvorano zapustili, pa so izražali, da se ne bodo predali in da so bile njihove izjave morda samo pritiski na šoštanjske svetnike,« so še zapisali v omenjenem gibanju.

Svetniki so projekt sosežiga zavrnili, ker so ocenili, da bi Šoštanjčanom prinesel več slabega kot dobrega. Navedli so tudi, da je treba imeti za začetek dobre zgodbe čisto in zdravo okolje, ter da se kakovost zraka ne more meriti v odstotkih. Kot največjo težavo pa so izpostavili izpuste, ki bi se pojavili pri sosežigu.

image_alt
Tudi dopolnjena recenzija proti sosežigu


Recenzija omenjenega poročila je namreč pokazala, da bi sosežig trdnega goriva iz odpadkov (SRF) v Tešu poslabšal kakovost zraka in posledično negativno vplival na zdravje ljudi. Gorivo SRF namreč vsebuje večje koncentracije toksičnih elementov kot lignit, kar bi vodilo v poslabšanje kakovosti zraka in okolja.

Na šoštanjski občini pa so za STA povedali, da sredin sklep o zavrniti sosežiga ni pravno zavezujoč za Teš, ki še čaka na okoljevarstveno dovoljenje s strani okoljske agencije. Trenutno pa poteka formalni pregled vložene dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
 

Nevladne organizacije za opustitev premoga do leta 2030


Skupina nevladnih organizacij je danes opozorila, da lahko Slovenija evropski podnebni cilj zniževanja emisij toplogrednih plinov doseže le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) leta 2033. Pozvali so k čim hitrejšemu začetku pravične energetske tranzicije.

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo osnutek okoljskega poročila o nacionalni strategiji za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Iz njega je razvidno, da bi evropski podnebni cilj dosegli le s scenarijem ukinitve premoga v Tešu leta 2033, so danes izpostavile organizacije Focus, Greenpeace in Umanotera.
Nevladniki zahtevajo, da se ta ugotovitev, kot tudi zaveze pariškega podnebnega sporazuma, upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.

image_alt
Vlada bi ukinila še zadnje varovalke pred škodljivimi projekti


Spomnili so, da bo Slovenija do konca leta sprejela nacionalno strategijo za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki bo določila letnico zapiranja premogovne proizvodnje v Tešu. Trenutni osnutek strategije, ki ga analizira tudi okoljsko poročilo, ponuja tri scenarije oz. časovnice končanja sežiga premoga v Tešu: 2033, 2038 in 2042.

Okoljsko poročilo vse tri scenarije ocenjuje kot sprejemljive, čeprav se le scenarij 2033 sklada z evropskim ciljem zniževanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030, ki ga je Svet EU sprejel na zasedanju decembra 2020, so posvarili. Iz ciljev pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je ratificirala tudi Slovenija, pa izhaja, da bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, premogovno proizvodnjo opustiti do leta 2030.

»Pandemija covida-19 nam je pokazala, kako pomembno je upoštevati znanost. Če vzamemo resno opozorila znanosti glede podnebne krize, čez deset let ne bomo več kurili premoga na evropskih tleh,« je dejala Katja Huš iz Greenpeacea Slovenija.

»Ključno je, da pravično energetsko tranzicijo začnemo čim hitreje, da bomo sploh imeli možnost izpasti kot njeni zmagovalci,« je menil Tomislav Tkalec iz Focusa. »Takoj moramo sprejeti novo realnost in vse napore vložiti v pravičen prehod regije, sicer se lahko ponovi zgodba Zasavja,« pa je prepričan Andrej Gnezda iz Umanotere.

Nevladniki so spomnili, da trenutno le še sedem držav EU ni napovedalo izstopa iz premoga. Od tistih, ki takšen načrt imajo, le Nemčija načrtuje ta energetski premik po letu 2030.

Življenjska doba šestega bloka Teša (Teš 6) se sicer izteče leta 2054.

Preberite še:

Komentarji: