Trenja se še kar stopnjujejo

Kako zelo so skrhani odnosi med koalicijo in Levico? Vtis je, da prvaki strank komunicirajo le po mikrofonih in družbenih omrežjih.
Fotografija: Luka Mesec govori, da gre »za začetek konca« sodelovanja Levice z vlado, Marjan Šarec pa svetuje tistim, ki ne vedo, kje bi raje bili, da je primernejša »opozicija v varni senci«. Fotografiji Leon Vidic in Blaž Samec
Odpri galerijo
Luka Mesec govori, da gre »za začetek konca« sodelovanja Levice z vlado, Marjan Šarec pa svetuje tistim, ki ne vedo, kje bi raje bili, da je primernejša »opozicija v varni senci«. Fotografiji Leon Vidic in Blaž Samec

Ljubljana – Kako skrhani so odnosi med koalicijo in Levico ter kakšno je ravnotežje znotraj vladne peterice, se utegne po vikendu, ko so akterji med seboj in predvsem za javnost komunicirali po novinarskih mikrofonih in z zapisi na družbenih omrežjih, precej izkristalizirati v prihodnjih dneh, ko začenjata zakonodajno pot proračuna za leti 2020 in 2021.

Ena najbolj obrabljenih in klišejskih fraz o »vroči politični jeseni« zadnje dni dobiva konkretnejšo vsebino – Levica ima z vlado odprte fronte, med drugim glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v podporo svojemu zakonskemu predlogu so v soboto začeli organizirano zbirati podpise po državi), predvidene dohodninske reforme in ukinitve dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči.

Luka Mesec govori, da gre »za začetek konca« sodelovanja Levice z vlado, Marjan Šarec pa svetuje tistim, ki ne vedo, kje bi raje bili, da je primernejša »opozicija v varni senci«. Fotografiji Leon Vidic, Blaž Samec
Luka Mesec govori, da gre »za začetek konca« sodelovanja Levice z vlado, Marjan Šarec pa svetuje tistim, ki ne vedo, kje bi raje bili, da je primernejša »opozicija v varni senci«. Fotografiji Leon Vidic, Blaž Samec
Luka Mesec je zadnje dni večkrat ponovil, da gre »za začetek konca« njihovega sodelovanja z vlado, ki jo je označil za desnosredinsko in neoliberalno: »Z našimi protesti jo poskušamo prepričati, naj vendarle razmisli o svojih politikah.«

Tudi v koaliciji pred začetkom obravnave proračunskih dokumentov simbioza ni najboljša – manever Desusa, ki je v petek sporočil, da bo vložil amandma za izredno uskladitev pokojnin, njihovemu dogovoru navkljub, je partnerje precej vznejevoljil.
Na različnih bregovih so tudi SD in preostala četverica pri vprašanju dodatka za delovno aktivnost. SD je bila sicer v prejšnjem mandatu, ko je držala roko nad ministrstvom za delo, med tistimi, ki so pred letom in pol najglasneje opozarjali na nesorazmerja med dohodki iz dela in socialno pomočjo, ki jih je povzročil zadnji dvig tovrstne pomoči, danes pa skupaj z Levico zagovarjajo stališče, da se dodatek jemlje najbolj ranljivim. Predsednik SD Dejan Židan pa je v soboto z objavo na facebooku, ki jo je naslovil Pamet v roke, svoje koalicijske partnerje in Levico pozval, da se ta teden srečajo ter »na zmeren in trezen način zaprejo pereča vprašanja v dobro ljudi in države«.


 

»Nekateri že napenjajo elastiko«


Na vse skupaj pa se je, prav tako na facebooku, odzval premier Marjan Šarec. »Poziv 'vzgojitelja' je bil naslovljen strankam koalicije in stranki, ki ni ne opozicija ne koalicija, Levici,« je zapisal Šarec, ki je med drugim problematiziral četrtkovo 13-urno sejo parlamentarnega odbora za delo. »Poslance Levice spoštujem. So načitani, inteligentni, poznajo najnovejše trende, imajo znanje. Tukaj pa nastopi 'toda'. Večino tega nikoli niso uporabili v praksi, saj nikoli niso želeli prevzemati funkcij in odgovornosti.«



Obregnil se je tudi ob to, da je Levica stranko LMŠ obtožila, da paktira s SDS, ne da bi karkoli preverila.
Spomnil je, da bo vlada za socialno pomoč letos namenila 270 milijonov evrov, kar je 125 milijonov več kot leta 2012, v času največje krize, ko je bilo 65.000 upravičencev, danes pa jih je 91.000. Matere samohranilke, ki so bile v razpravah najbolj izpostavljene kot oškodovane, so upravičene tudi do drugih socialnih transferjev, če ne dobijo preživnine od očetov, jo izplača preživninski sklad, če je oče umrl, ima otrok pokojnino, če je neznan, prejme dodatek za enostarševsko družino in višje otroške dodatke.

»Torej, mati samohranilka (če je oče neznan) prejme 1180 evrov vseh transferjev,« je navedel Šarec in dodal, da »država ne bo privarčevala 16 milijonov na plečih revnih, temveč jih bo namenila za javna dela«. Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja bo šlo 90 milijonov evrov, od tega 60 milijonov evrov evropskih sredstev. Hkrati je izpostavil, da vsi prostovoljci niso v enakem položaju – dodatek za delovno aktivnost lahko dobi prejemnik socialne pomoči, upokojenka ali študentka prostovoljka pa ne, četudi imata lahko nizko pokojnino oziroma štipendijo.

Ob ravnanje Desusa pred sprejemanjem proračuna se je obregnil z besedami, da »nekateri že napenjajo elastiko«. »Mogoče bi bilo dobro kdaj prevzeti ministrski resor, ki bi ustrezal tem zahtevam, in potem ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo,« je sporočil Desusu.

»Ljudje radi slišijo lepe stvari, a vedno to ni mogoče. Včasih je tudi drugače, strela pa vedno udari v vrhove. Kdor želi biti na vrhu, v vladi, mora to prenesti, sicer je zanj primernejša opozicija v varni senci. Velja zlasti za tiste, ki ne vedo, kje bi bili,« je sklenil premier, ki dvomi, da obstaja interes za predčasne volitve.

Ali in kdaj bodo partnerji sedli za mizo, še ni znano, se bo pa danes minister za zdravje Aleš Šabeder sestal z Levico, da jim predstavi, kako si on zamišlja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog Levice bodo poslanci obravnavali na novembrski seji parlamenta, tako kot proračunske dokumente. Za zdaj pa kaže, da bodo ti zadnji, po napovedih Zmaga Jelinčiča, dobili podporo poslancev SNS, kar bi bilo dovolj za sprejetje, četudi bi državni svet vložil veto, tako da glasovi Levice, ki Šarcu očita zavajanje s tem današnjim zapisom, ne bi bili odločilni.



Preberite še:

Komentarji: