Ustavno sodišče bo predvidoma v prihodnjih dneh znova odločalo o zadevi, povezani z območjem ob koprski Ferrarski cesti, kjer je občina pod županom Alešem Bržanom uslišala lastnike zemljišč in razveljavila odlok, ki je pod prejšnjim občinskim vodstvom tu vzpostavil »Centralni park«. Proti temu se z referendumsko pobudo bori nekdanji koprski župan Boris Popovič.

Ustavni sodniki bodo na eni od prihodnjih sej odločali o tem, ali je referendum, ki ga zahtevajo Popovič in podporniki, v skladu z ustavo. Na ustavno sodišče se je namreč obrnila koprska občina, kjer so prepričani, da je bila razveljavitev občinskega odloka o parku na zasebnem zemljišču nekdanjega propadlega projekta Toncity nujna. Morebitni uspeh Popovičeve referendumske pobude, ki bi premaknila stvari nazaj, pa bi po njihovem ohranil obstoječe stanje degradiranega zemljišča oziroma bi imelo to za občino zelo hude finančne posledice.
 

Dodatni zaplet z ustavno odločbo

Položaj je po besedah koprskega podžupana in odvetnika Janeza Starmana zapletlo tudi ustavno sodišče, saj je v svoji nedavni odločbi zavrglo ustavno pobudo podjetja MM Investicije, enega od lastnikov območja ob Ferrarski cesti, češ da mu zaradi preteklega odloka o parku niso bile kršene ustavne pravice. Nekdanji župan Popovič, ki je danes koprski občinski svetnik, je z ustavno presojo zadovoljen, saj naj bi dokazovala, da odlok o parku, ki so ga sprejeli v njegovem mandatu, ni posegel v pravice lastnika zemljišča. Gre za podjetnika Milana Mandarića, s katerim sta se (naključno ali ne) pred sprejetjem tega odloka zapletla v spor.

Starman pa pojasnjuje drugače: »Ustavno sodišče se ni spustilo v vsebinsko presojo odloka o Centralnem parku, ker je pač preprosto ugotovilo, da ne velja več. S tem pa ni odgovorilo na vprašanje, ali je pri tem odloku šlo za sorazmeren poseg v pridobljene pravice zasebnih lastnikov zemljišč, ki so v skladu s predhodno ureditvijo pridobili še vedno veljavno gradbeno dovoljenje«.



Kot nadaljuje, je občina s tem, ko je razveljavila odlok o Centralnem parku, odvzela možnost investitorjem, da sploh dobijo odgovor na svoje osnovno vprašanje – ali je bil ta odlok o parku v nasprotju z ustavo ali ne. S tem pa je povzročilo še več negotovosti glede izvedbe referenduma, ki bi lahko potrdil neustavno stanje. »Kako bodo ustavni sodniki to razrešili, ne vem,« pravi. Starman ob tem povzame, da parka na tem območju zagotovo ne bo, saj tudi ljudska volja ne more prisiliti investitorja, da bi na svojem zemljišču gradil javne toalete ali glasbene paviljone, kar naj bi bilo po odloku o parku med dopustnimi gradnjami. »Vse, kar se lahko zgodi, je ohranitev obstoječega stanja v obliki degradiranega območja še naprej,« sklene.


 

Gradbena dovoljenja kljub parku

»Z referendumom ali brez, na zemljišču Toncity parka nikoli ne bi moglo biti. Za to zemljišče sta že izdani dve gradbeni dovoljenji, ki na večjem delu zemljišča predvidevata več kot tisoč garažnih mest in na delu zemljišča velike večstanovanjske stolpnice,« opozarja tudi podjetnik Aco Kabanica, ki je kupil del zemljišča od Milana Mandarića. Če referendum uspe, nadaljuje, bodo gradili velike stanovanjske stolpnice in garaže, če ne, pa bodo gradili manjši projekt v skladu s sporazumom z občino pod županom Bržanom. Kabanica in Mandarić sta se po besedah prvega pripravljena odpovedati svojim investitorskim načrtom le, če bi jima občina plačala 18 milijonov evrov odškodnine. Poleg njiju pa ima del zemljišča na tem območju v lasti še družba Pro-Rem v stečaju, ki spada pod okrilje NLB. Celotni projekt izgradnje stanovanj, ki ga, kot pravi Aco Kabanica, predvidevata trenutni gradbeni dovoljenji, naj bi bil ovrednoten na 90 milijonov evrov. Tako obsežne gradnje pa si niti oni kot investitorji ne želijo.