Tudi slovenska podpora v milijonih evrov

Ob robu mednarodne donatorske konference za Ukrajino, ki poteka v Švici, smo preverili, kako je Ukrajini do zdaj pomagala Slovenija. Po poročilu, ki ga je spisala nevladna organizacija Kiel Institute for World Economy,  se je Slovenija z Nemčijo dogovarjala za križno izmenjavo tankov, ki pa ni uspela, na zadnji podobni konferenci v Varšavi pa je napovedala milijon evrov pomoči. 

Slovenija se je skupaj z drugimi državami članicami Evropske unije (EU) zavezala za pomoč Ukrajini in države so takoj odprle svoja vrata za sprejem ukrajinskih beguncev. Marca se je prejšnji predsednik vlade Janez Janša, skupaj s kolegoma iz Češke in Poljske, odpravil v oblegani Kijev, da bi podprl ukrajinski odpor proti napadu Rusije. Bili so prvi predstavniki držav EU, ki so po izbruhu vojne to storili. Slovenija je zatem v Kijev napotila tudi diplomatskega predstavnika Tomaža Lesjaka in njenemu zgledu so sledile druge evropske države.

Naša država se je aprila z Nemčijo dogovarjala tudi za morebitno križno izmenjavo težke oborožitve, se pravi, da bi Slovenija poslala v Ukrajino svoje tanke in v zameno od Nemčije dobila druga oklepna vozila. Po zagotovitvi Aleša Sile z obrambnega ministrstva pa do tega posla na koncu ni prišlo.

Na mednarodni konferenci za Ukrajino, ki je bila maja organizirana v Varšavi, je tedanji premier Janša omenil, da je Slovenija, poleg materialne, tehnične pomoči in vojaških donacij, donirala nekaj milijonov evrov različnim humanitarnim organizacijam. Napovedal je še donacijo za milijon evrov, predvsem Unicefu za pomoč ukrajinskemu ljudstvu. Pri Unicefu so to potrdili in pojasnili, da je bila omenjena vsota nakazana Skladu Združenih narodov za otroke v New Yorku, za pomoč otrokom in družinam iz Ukrajine.

Obrnili smo se tudi na ministrstvo za zunanje zadeve, a nam odgovorov glede slovenske pomoči Ukrajini danes niso uspeli zagotoviti.

O obnovi, mir pa še ni na vidiku

»Pogovarjamo se o povojni obnovi, a konca vojne še ni na obzorju. Kot se trenutno nakazuje, se bo konflikt končal po pogojih, ki jih bo določila Rusija,« meni dr. Maja Garb s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. Po njenih besedah je na podobnih mednarodnih konferencah, kjer se govori o povojni obnovi - denimo Iraka, Sirije, Afganistana – običajno izrečenih veliko obljub o finančni pomoči. »Te obljube pa je treba tudi uresničiti in pa določiti način, kako se to izvede,« nadaljuje.

V takih primerih je treba ustanoviti koordinacijsko telo, ki upravlja s temi donacijami, in poskrbi, da bodo prebivalci države prejemnice imeli od tega dejansko koristi. Pred tem pa je treba določiti tudi cilje obnove. To bodo seveda lahko dorekli v okviru same konference. »V primeru Ukrajine pa je sploh vprašanje, kakšna država bo to po koncu vojne – taka kot prej, brez vzhodnega dela oziroma brez kako velikega vzhodnega dela,« še izpostavi sogovornica.