Ubijajo tudi druge bolezni, ne samo covid-19
Popolnega zaprtja jeseni ne bo, a zdravstveni sistem bolj dostopen kot zdaj tudi ne bo.
Odpri galerijo
Okrogla miza v organizaciji Zdruzenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net: Bolniki z rakom ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti covidu-19. FOTO: Bor Slana
Nikakršnega dvoma ni – med epidemijo covida-19 se je dostop do zdravstvenih storitev poslabšal, so si bili edini zdravniki, predstavniki bolnikov, zdravstvene blagajne in ministrstva na okrogli mizi Združenja organizacij bolnikov z rakom Onko net.
Bolniki iščejo pomoč, a jim ne uspe niti priklicati zdravnika, le sestro, na elektronsko pošto ne dobijo odgovora, je povedala v imenu bolnikov predsednica združenja Kristina Modic.
Preberite še: Uporaba mask spet obvezna
Na onkološki inštitut v Ljubljani je bilo v prvih dveh mesecih pandemije – marca in aprila – napotenih 30 odstotkov manj pacientov kot sicer vsak mesec, pravi strokovna direktorica onkološkega inštituta prof. dr. Irena Oblak, enako pa po besedah Tine Bregant, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, velja za celotno zdravstvo: vsega je tretjino manj.
Ker se pojavnost raka le počasi spreminja, je nemogoče, da bi toliko ljudi manj zbolelo za to boleznijo, ki je brez zdravljenja ali s prepoznim zdravljenjem smrtna. Zato je jasno, da so bile zaradi ukrepov proti covidu-19 rakave bolezni zanemarjene oziroma so bila vrata pacientom do zdravnikov in diagnostike tako priprta, da je tretjina pacientov ostala spregledana ali pa si k zdravnikom niso upali, ker so se bali okužbe.
Koliko več jih bo zato umrlo in za koliko se bo preživetje bolnikov z rakom zaradi tega zmanjšalo, bo register raka pokazal šele čez nekaj let.
Podobno »zanemarjene« so tudi druge bolezni.
»Pri nas ubijajo bolnike tudi drugi virusi, ne samo novi koronavirus,« je dejal predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo prof. dr. Samo Zver. »Covid je bolezen 'za zraven', ne pa, da so ji vse druge podrejene,« je poudaril. Tudi k njim ni bilo vseh bolnikov: »Dva meseca ni bilo nobenega novega bolnika z akutno levkemijo.«
Kljub administrativni prepovedi so na hematologiji med covidom-19 opravili 80 odstotkov vseh ambulantnih pregledov.
Podobno je bilo tudi na kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC, kjer pa je zaradi pomanjkanja zaščitne opreme nastal velik izpad gastroskopij in kolonoskopij, najpomembnejših diagnostičnih metod za ugotavljanje raka prebavnega trakta.
»Čakalne dobe so se nedopustno podaljšale,« je povedal predstojnik prof. dr. Borut Štabuc.
Oba sta opozorila, da je zdaj večina napotnic, ki jih izdajo izbrani zdravniki, z oznako »nujno« ali »zelo hitro«, a zmogljivosti sistema kljub popoldanskemu delu niso zadostne. Poleg tega ni povsod urejeno plačilo; največji zastoji so zaradi administracije, ki nima plačanih nadur.
Kako bo jeseni, ko bodo »udarili« še drugi virusi? Državna sekretarka in zdravnica Tina Bregant je zagotovila, da ponovnega zaprtja zdravstvenega sistema ne bo. Meni, da bo zaradi nošenja mask, razkuževanja rok in drugih splošnih ukrepov manj (tudi drugih) okužb. Stavi na dodatno informatizacijo zdravstva, s čimer bodo debirokratizirali sistem, in na telemedicino.
Sogovorci so opozarjali, da je treba ohraniti neposreden stik med zdravnikom in pacientom.
Danica Rotar Pavlič je v imenu družinskih zdravnikov apelirala, naj bolniki v elektronsko sporočilo jasno napišejo, kaj jih pesti. Ko kličejo, pa naj svojo največjo težavo povedo v prvem stavku; le tako jih bodo sestre in zdravniki pravilno razporedili za pregled.
Družinski zdravniki, ki pomenijo za bolnike vstop v sistem, ne morejo vrat odpreti bolj na široko, ker jih je vsak dan manj, ne zmorejo odgovarjati niti na preštevilne telefonske klice pacientov, ki kličejo svoje zdravnike zaradi drugih zastojev v sistemu, denimo pri ultrazvočnih preiskavah ali pri zamujanju komisije za bolniški stalež.
»Opažamo več nenadnih smrti zaradi srca, ker ljudje odlašajo s klici tudi, ko več dni čutijo bolečino v prsih,« je povedala Rotar Pavličeva.
Sistem je kadrovsko podhranjen in podfinanciran, je dejala državna sekretarka Bregantova, Marjan Sušelj, generalni direktor zdravstvene blagajne, pa je povedal, da je prihodkov v blagajno zaradi epidemije še manj.
Brez pomoči državnega proračuna zato po njegovem ne bo šlo.
Bolniki iščejo pomoč, a jim ne uspe niti priklicati zdravnika, le sestro, na elektronsko pošto ne dobijo odgovora, je povedala v imenu bolnikov predsednica združenja Kristina Modic.
Preberite še: Uporaba mask spet obvezna
Tretjina manj novih onkoloških bolnikov
Na onkološki inštitut v Ljubljani je bilo v prvih dveh mesecih pandemije – marca in aprila – napotenih 30 odstotkov manj pacientov kot sicer vsak mesec, pravi strokovna direktorica onkološkega inštituta prof. dr. Irena Oblak, enako pa po besedah Tine Bregant, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, velja za celotno zdravstvo: vsega je tretjino manj.
Med epidemijo so diagnosticirali tretjino manj rakavih bolezni kot sicer.
Ker se pojavnost raka le počasi spreminja, je nemogoče, da bi toliko ljudi manj zbolelo za to boleznijo, ki je brez zdravljenja ali s prepoznim zdravljenjem smrtna. Zato je jasno, da so bile zaradi ukrepov proti covidu-19 rakave bolezni zanemarjene oziroma so bila vrata pacientom do zdravnikov in diagnostike tako priprta, da je tretjina pacientov ostala spregledana ali pa si k zdravnikom niso upali, ker so se bali okužbe.
Koliko več jih bo zato umrlo in za koliko se bo preživetje bolnikov z rakom zaradi tega zmanjšalo, bo register raka pokazal šele čez nekaj let.
14.987
ljudi je v Sloveniji zbolelo za rakom leta 2017
ljudi je v Sloveniji zbolelo za rakom leta 2017
Podobno »zanemarjene« so tudi druge bolezni.
Nikakršnega dvoma ni – med epidemijo covida-19 se je dostop do zdravstvenih storitev poslabšal. FOTO: Leon Vidic/Delo
Velik izpad gastroskopij in kolonoskopij
»Pri nas ubijajo bolnike tudi drugi virusi, ne samo novi koronavirus,« je dejal predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo prof. dr. Samo Zver. »Covid je bolezen 'za zraven', ne pa, da so ji vse druge podrejene,« je poudaril. Tudi k njim ni bilo vseh bolnikov: »Dva meseca ni bilo nobenega novega bolnika z akutno levkemijo.«
Kljub administrativni prepovedi so na hematologiji med covidom-19 opravili 80 odstotkov vseh ambulantnih pregledov.
Podobno je bilo tudi na kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC, kjer pa je zaradi pomanjkanja zaščitne opreme nastal velik izpad gastroskopij in kolonoskopij, najpomembnejših diagnostičnih metod za ugotavljanje raka prebavnega trakta.
»Čakalne dobe so se nedopustno podaljšale,« je povedal predstojnik prof. dr. Borut Štabuc.
Oba sta opozorila, da je zdaj večina napotnic, ki jih izdajo izbrani zdravniki, z oznako »nujno« ali »zelo hitro«, a zmogljivosti sistema kljub popoldanskemu delu niso zadostne. Poleg tega ni povsod urejeno plačilo; največji zastoji so zaradi administracije, ki nima plačanih nadur.
Ministrstvo stavi na telemedicino
Kako bo jeseni, ko bodo »udarili« še drugi virusi? Državna sekretarka in zdravnica Tina Bregant je zagotovila, da ponovnega zaprtja zdravstvenega sistema ne bo. Meni, da bo zaradi nošenja mask, razkuževanja rok in drugih splošnih ukrepov manj (tudi drugih) okužb. Stavi na dodatno informatizacijo zdravstva, s čimer bodo debirokratizirali sistem, in na telemedicino.
Sogovorci so opozarjali, da je treba ohraniti neposreden stik med zdravnikom in pacientom.
Danica Rotar Pavlič je v imenu družinskih zdravnikov apelirala, naj bolniki v elektronsko sporočilo jasno napišejo, kaj jih pesti. Ko kličejo, pa naj svojo največjo težavo povedo v prvem stavku; le tako jih bodo sestre in zdravniki pravilno razporedili za pregled.
Družinski zdravniki, ki pomenijo za bolnike vstop v sistem, ne morejo vrat odpreti bolj na široko, ker jih je vsak dan manj, ne zmorejo odgovarjati niti na preštevilne telefonske klice pacientov, ki kličejo svoje zdravnike zaradi drugih zastojev v sistemu, denimo pri ultrazvočnih preiskavah ali pri zamujanju komisije za bolniški stalež.
»Opažamo več nenadnih smrti zaradi srca, ker ljudje odlašajo s klici tudi, ko več dni čutijo bolečino v prsih,« je povedala Rotar Pavličeva.
Sistem je kadrovsko podhranjen in podfinanciran, je dejala državna sekretarka Bregantova, Marjan Sušelj, generalni direktor zdravstvene blagajne, pa je povedal, da je prihodkov v blagajno zaradi epidemije še manj.
Brez pomoči državnega proračuna zato po njegovem ne bo šlo.
