Ukom nima pravne podlage za ustavitev financiranja

Strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek ugotavlja, da je financiranje javne službe zakonska obveznost vlade.
Fotografija: O sporu med Ukomom in STA je v petek med drugim razpravljal tudi odbor DZ za kulturo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
O sporu med Ukomom in STA je v petek med drugim razpravljal tudi odbor DZ za kulturo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Nadzorni svet STA po današnji seznanitvi s pravnim mnenjem, ki ga je naročilo vodstvo družbe STA, meni, da Ukom nima pravne podlage za samovoljno ustavitev financiranja javnega delovanja STA. Vlado poziva, naj kot edina družbenica STA stori vse potrebno za ponovno vzpostavitev rednega financiranja javne službe STA skladno s podpisano pogodbo.

Nadzorni svet STA se je na današnji nujni seji podrobno seznanil z vsemi dopisi med STA in Uradom RS vlade za komuniciranje (Ukom) v zadnjih dveh mesecih in z nastalimi razmerami v družbi STA po neizplačilu oktobrskega obroka izplačila, ki izhaja iz podpisane letne pogodbe med STA in Ukomom, ki ga Ukom ni izplačal ob zapadlosti izplačila konec novembra 2020.

Ob tem nadzorni svet meni, da vodstvo STA v komunikaciji z Ukomom ni ravnalo z nasprotju z veljavno zakonodajo, saj se je izkazalo, da ne obstajajo pravni akti vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA. Nadzorni svet je vlado ob sprejetih sklepih opozoril na nerazumljive pritiske na družbo STA s strani Ukoma, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo.

image_alt
Na STA že 12. dan ostajajo brez plačila za delo


Strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek, ki je pripravil pravno mnenje, ugotavlja, da je financiranje javne službe zakonska obveznost vlade ter da je vlada pristojna in odgovorna, da deluje kot družbenik STA. »Ukom se ni izkazal z nobenim pooblastilom, da bi ravnal kot družbenik. Njegova zaprosila za dokumente so bila posredovana skladno z njegovo argumentacijo znotraj pogodbe o izvajanju javne službe,« je pojasnil v izjavi za medije po koncu seje nadzornega sveta STA.

Analizirali so tudi to pogodbo in ugotovili, da je predmet pogodbe izvajanje javne službe, zato se tudi poročanje Ukomu v 6. členu pogodbe nanaša izključno na izvajanje javne službe. Četrti odstavek 6. člena omogoča državi, da ne plačuje javne službe, če se ta ne bi izvajala. »Tudi pogoj, da se financiranje ukine, bi torej bilo tako neporočanje STA, da sploh ne bi bilo možno ugotoviti, ali je bila javna služba izvedena ali ne. Glede na pridobljene podatke STA redno poroča o izvajanju javne službe,« je dejal Podbevšek. Pravne podlage za ustavitev financiranja ni bilo in je bilo to nezakonito, je ocenil.

image_alt
Janševa vlada ukinila financiranje STA


»Kakršnakoli druga interpretacija pogodbe, po kateri bi nekdo interpretiral, da se lahko zahteva pojasnilo čisto o vsaki stvari, vključno z uredniško politiko, tržnimi dejavnostmi in podobnim, bi bila nična, ker bi bila v direktnem nasprotju s kogentno zakonodajo,« je pojasnil.

Po njegovih besedah lahko nekatere podatke, se pravi podatke o tržni dejavnosti, o poslovanju, ki presega javno službo in podobno, zahteva vlada na podlagi 512. člena zakona o gospodarskih družbah kot družbenik STA. Pri tem pa vlada skladno s posebno zakonodajo, zakonom o STA, te pravice ne sme izvrševati na način, da bi se ogrozila samostojnost in neodvisnost, pa tudi finančna samostojnost STA. Ob tem je spomnil na zakon, katerega namen je ravno ta, da se prepreči podreditev STA katerikoli politični ali drugi opciji. »Vlada je zato po našem mnenju dolžna družbeniške pravice izvrševati na način, ki je skladen s posebno zakonodajo STA,« je poudaril Podbevšek.

Vlada se je minuli ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vlada se je minuli ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. FOTO: Jure Eržen/Delo


Vlada se je namreč prejšnji ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po njegovi presoji je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada.

O sporu med Ukomom in STA je v petek med drugim razpravljal tudi odbor DZ za kulturo, pri tem pa sprejel tako koalicijske kot opozicijske predloge sklepov, povezane s financiranjem STA. Med drugim je pozval vlado, naj nemudoma izplača že zapadle obveznosti do STA, po drugi strani pa pozval STA, naj v skladu s pogodbo Ukomu kot predstavniku ustanovitelja posreduje zahtevano dokumentacijo. Vlado pozivajo še, naj ustavi pritiske na STA in se vzdrži blatenja agencije.


V Ukomu vztrajajo pri zahtevah po dokumentaciji STA


Urad RS vlade za komuniciranje (Ukom) ne more mimo določb pogodbe med uradom in Slovensko tiskovno agencijo, ker bi s tem ravnal nezakonito, je poziv STA k poravnavi obveznosti komentiral direktor Ukoma Uroš Urbanija. Direktorja STA Bojana Veselinoviča je pozval, naj »nemudoma pošlje zahtevano dokumentacijo in preneha s prikrivanjem podatkov«.

Predstavniki vodstva, zaposlenih in sodelavcev STA so v ponedeljek opozorili, da mineva že 12. dan, ko ostajajo brez plačila za delo, ki so ga v okviru javne službe opravili v oktobru. Ukom in vlado so ob tem ponovno pozvali, naj spoštujeta zakon o STA in naj v skladu s podpisano pogodbo za letošnje leto Ukom poravna svoje obveznosti do STA.

Urbanija je v odzivu danes za STA zapisal, da izraža »izjemno zaskrbljenost zaradi položaja, v katerega je Slovensko tiskovno agencijo pripeljal direktor Bojan Veselinovič«. »Še posebej nas skrbi, da zaradi svojega nedopustnega ravnanja kot talce očitno želi izrabiti svoje zaposlene, kar je sprevrženo in zavržno dejanje,« je navedel. Poudaril je, da je pogodba med STA in Ukomom, ki jo je podpisal direktor, zdaj javno objavljena, iz njenega šestega člena pa je razvidno, katere dokumente jim je direktor dolžan posredovati in kakšne so posledice, če tega ne bo naredil.

Uroš Urbanija meni, da je pogodba med STA in Ukomom škodljiva za STA. FOTO: Leon Vidic/Delo
Uroš Urbanija meni, da je pogodba med STA in Ukomom škodljiva za STA. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Zavajanje glede višine plače


Opozoril je, da je direktor pogodbo podpisal z bivšo direktorico Ukoma, obenem pa ocenil, da je »izjemno nenavadna, še posebej ob vedenju, da agencija direktorja iz javno objavljenih podatkov plačuje približno 8500 evrov na mesec oziroma 102.000 evrov na leto.«

Ukom po Urbanijevih navedbah ne more mimo določb pogodbe, ker bi s tem ravnal nezakonito. »Kar si iskreno želimo, je, da direktor Veselinovič v skladu s pogodbo, ki jo je podpisal, nemudoma pošlje zahtevano dokumentacijo in preneha prikrivati podatke, s tem pa omogoči tudi nadaljevanje izvajanja podpisane pogodbe,« je zapisal. Obenem Urbanijo vse bolj skrbi, »kako škodljive za STA so šele druge pogodbe, če je že ta osnovna sestavljena tako«. Po njegovih navedbah pa delno to pojasni tudi vprašanje, zakaj direktor ne izroči celotne dokumentacije.

Direktor STA Veselinovič je sicer navedbe, da naj bi njegova plača znašala 8500 evrov, že v preteklih dneh označil za neresnične in zlonamerne. Pojasnil je, da je bila njegova plača za oktober 3552,27 evra neto, in ne več kot dvakrat večja. Objave vidi kot poskus vnašanja nemira v kolektiv STA, potem ko je Ukom ustavil tekoče financiranje STA.

Poudaril je, da so podatki »sicer že v celoti javno objavljeni tako v letnih poročilih STA kot na spletni strani STA.« Skupni znesek izplačil direktorju, ki je vsakič objavljen v letnem poročilu STA, predstavlja bruto bruto prejemke in vključuje tudi zakonsko določen enkratni spremenljivi prejemek ter stroške za prehrano in prevoz na delo, je še pojasnil Veselinovič.

Preberite še:

Komentarji: