Umrl je Jože Štirn, pionir morskih raziskav
Bil je strokovnjak širokega pogleda, naravoslovec, potapljač, ribič, limnolog, oceanograf in predvsem morski ekolog.
Odpri galerijo
Jože Štirn je postavil temelje raziskovanja morske biologije v Sloveniji. FOTO: Boris Šuligoj
V 87. letu starosti je umrl pionir morskih raziskav in ekologije prof. dr. Jože Štirn iz Portoroža. Ukvarjal se je s temeljnimi problemi morskega okolja in ekologije nasploh, z vnosom hranilnih snovi v morski ekosistem, organiziral in vodil je prvo jugoslovansko raziskovalno ekspedicijo na Rdečem morju leta 1960 in 1961.
Leta 1962 je najprej ustanovil Republiški center za podvodna raziskovanja, dve leti kasneje je iz tega centra z ustanoviteljstvom SAZU nastal Zavod za raziskovanje morja Slovenije (današnja Morska biološka postaja). S svojimi raziskavami je bistveno vplival na smotrni razvoj in povečane ulove ribištva na Jadranu, v južnem Sredozemlju in severnem Indijskem oceanu.
V več državah po svetu je organiziral raziskovalne ustanove in visokošolski pouk morskih ved, poučeval biološko oceanografijo in ekologijo morja. Več kot 15 let je (največkrat za Unesco in ameriški Smithsonian Institution) raziskoval oceanografske razmere, bioprodukcijo in združbe morskih organizmov v morjih vzdolž Afrike in Arabskega polotoka, vzporedno pa je (v Jemnu, Kamerunu, Omanu in Tuniziji) organiziral raziskovalne ustanove in visokošolski pouk morskih ved. Najdalj je delal na Univerzi v Ljubljani in Univerzi Sultana Qaboosa v Omanu. Mednarodna univerza za morske vede v francoskem Cros de Cagnes mu je podelila naziv častnega profesorja. Po njem so poimenovali nov rod rdečih alg Stirnia prolifera in sedem živalskih vrst.
Bil je strokovnjak izredno širokega pogleda, naravoslovec, potapljač, ribič, limnolog, oceanograf in predvsem morski ekolog. Raziskoval je tudi jezera (Tunis, Blejsko jezero, za katero je izdelal predlog sanacije). Od 1992 je bil član Evropske akademije za okoljske zadeve v Tübingenu.
Ko je konec 60-tih let prejšnjega stoletja delal za Smithsonian Institution, je začel laboratorijsko gojiti vrsto alg, ki jih je poslal v zamenjavo nekaterim specialistom, ti pa so brez njegove vednosti in dovoljenja to algo začeli uporabljati za živo hrano gojenih ribjih ličink, za kar se uporablja še danes v industrijskih ribogojnicah. Že v svoji doktorski disertaciji je opozoril na odvisnost naravnih ravnovesij jadranskega ekosistema in obalnega morja od priliva in kakovosti rek, predvsem reke Pad, in prispeval k boljšemu razumevanju osnovnih oceanografskih in bioloških procesov v severnem Jadranu ter njegovem vplivu na celoten Jadran.
Leta 1962 je najprej ustanovil Republiški center za podvodna raziskovanja, dve leti kasneje je iz tega centra z ustanoviteljstvom SAZU nastal Zavod za raziskovanje morja Slovenije (današnja Morska biološka postaja). S svojimi raziskavami je bistveno vplival na smotrni razvoj in povečane ulove ribištva na Jadranu, v južnem Sredozemlju in severnem Indijskem oceanu.
Prva jugoslovanska ekspedicija v Rdečem morju leta 1960. Od leve proti desni: Marjan Richter, Majda Štoviček Štirn, Jože Štirn, Savo Brelih, na tleh sedi Ivan Kralj. FOTO: Marjan Richter
V več državah po svetu je organiziral raziskovalne ustanove in visokošolski pouk morskih ved, poučeval biološko oceanografijo in ekologijo morja. Več kot 15 let je (največkrat za Unesco in ameriški Smithsonian Institution) raziskoval oceanografske razmere, bioprodukcijo in združbe morskih organizmov v morjih vzdolž Afrike in Arabskega polotoka, vzporedno pa je (v Jemnu, Kamerunu, Omanu in Tuniziji) organiziral raziskovalne ustanove in visokošolski pouk morskih ved. Najdalj je delal na Univerzi v Ljubljani in Univerzi Sultana Qaboosa v Omanu. Mednarodna univerza za morske vede v francoskem Cros de Cagnes mu je podelila naziv častnega profesorja. Po njem so poimenovali nov rod rdečih alg Stirnia prolifera in sedem živalskih vrst.
Bil je strokovnjak izredno širokega pogleda, naravoslovec, potapljač, ribič, limnolog, oceanograf in predvsem morski ekolog. Raziskoval je tudi jezera (Tunis, Blejsko jezero, za katero je izdelal predlog sanacije). Od 1992 je bil član Evropske akademije za okoljske zadeve v Tübingenu.
Ko je konec 60-tih let prejšnjega stoletja delal za Smithsonian Institution, je začel laboratorijsko gojiti vrsto alg, ki jih je poslal v zamenjavo nekaterim specialistom, ti pa so brez njegove vednosti in dovoljenja to algo začeli uporabljati za živo hrano gojenih ribjih ličink, za kar se uporablja še danes v industrijskih ribogojnicah. Že v svoji doktorski disertaciji je opozoril na odvisnost naravnih ravnovesij jadranskega ekosistema in obalnega morja od priliva in kakovosti rek, predvsem reke Pad, in prispeval k boljšemu razumevanju osnovnih oceanografskih in bioloških procesov v severnem Jadranu ter njegovem vplivu na celoten Jadran.
