Upanje na daljšanje seznama na plenarni seji

Maratonska razprava predloga tretjega protikoronskega svežnja na matičnem parlamentarnem odboru še ni končana, dopolnila opozicije pa so bila doslej boljkone preglasovana.
Fotografija:
Odpri galerijo

Ljubljana – S preklicem epidemije bodo 31. maja ugasnili ukrepi iz prvih dveh protikoronskih paketov. Zato se mudi s sprejemom tretjega svežnja (PKP#3), ki bo nadomestil nekatere med njimi. Na maratonski dvodelni seji matičnega parlamentarnega odbora so bila dopolnila opozicije doslej boljkone preglasovana, se je pa podaljšal seznam upravičencev do enomesečnega podaljšanja nadomestila za čakanje na delo. Tudi vsled vztrajnih opozoril iz gospodarstva pa ni izključeno, da bi se na plenarni seji v petek še bistveno razširil njihov nabor.

Po kar štirinajstih urah prve od nočnih sej parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve se je podoba predloga tretjega interventnega zakona za blažitev posledic epidemije malenkost spremenila, a le po amandmajih koalicije. Tako so za bone v turizmu konkretno določili, da so unovčljivi v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, počitniških domovih, letoviščih, turističnih kmetijah s sobami, zasebnih sobah, planinskih domovih, mladinskih prenočiščih, avtokampih in drugih nastanitvah za krajši čas. Veljali bodo do 31. decembra in bodo z izjavo prenosljivi med družinskimi člani do drugega kolena.

Subvencije za skrajšani delovni čas zdaj ne štejejo več kot ukrep aktivne politike zaposlovanja, med drugim zato, ker se ne bo v največji meri financiral iz sredstev Evropskega socialnega sklada, kot je bilo prvotno mišljeno.



Dejavnosti, ki bodo lahko uveljavljale nadomestila za čakanje na delo še v juniju, je zdaj nekaj več. Med njimi najdemo, poleg bolj seznama, povezanega z gostinstvom in turizmom, na primer, tudi umetniško uprizarjanje, specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost in dajanje lahkih motornih vozil v najem. Gospodarska zbornica je včeraj spet pozvala, naj se ukrep razširi na celotno gospodarstvo in naj se omogoči kombinirana uporaba obeh, torej čakanja in skrajšanega delovnega časa. Na odsotnosti utemeljitve, in s tem vprašljivosti kriterijev za določitev upravičencev, s čimer se odpira vprašanje enakosti obravnave posameznih subjektov, pa je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS DZ).


Preglasovana dopolnila opozicije


Zlasti predstavniki Levice so bili v svojih dolgih razpravah kritični, tako do prvih dveh interventnih zakonov kot do določil obravnavanega tretjega. »Prva dva korona paketa nista dosegla svojega učinka, ker se je hitelo skozi proceduro. Pomoč, namenjena podjetjem, je bila pokoriščena le v 20 odstotkih, odlog kreditov se je zgodil le v enem odstotku, niti enega kredita ni bilo danega z državnim poroštvom. Skratka, parada totalne nesposobnosti z usodnimi posledicami za življenje ljudi,« je bil oster Miha Kordiš (Levica).

Ne številna vložena dopolnila, ne pogosti nastopi opoziciji niso pomagali, da bi bili njihovi amandmaji k bistvenim zadevam potrjeni. Tako v predlogu zakona ostajajo za mnoge sporni členi o omejevanju vloge nevladnih organizacij pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

ZPS DZ je, ob ugotovitvi, da je predlagatelj k urejanju zakonske materije pristopil na nomotehnično specifičen način, opozorila, da bi bilo treba v postopku sprejema zakona »skrbno pretehtati, ali vse vsebine predstavljajo le nujne ukrepe, za katere ni dopusten razpis zakonodajnega referenduma«. »Ni jasno utemeljeno, na primer, kako so členi, ki se nanašajo na pregled tujih naložb, neposredno povezani z omilitvijo in odpravo posledic epidemije. Nedopustnost referenduma je določena kot izjema, zato njena ekstenzivna uporaba ni mogoča, saj se celoten predlog izpostavlja nevarnosti razveljavitve,« izpostavljajo v ZPS DZ.

Preberite še:

Komentarji: