Upravno sodišče o (ne)imenovanju evropskih delegiranih tožilcev
Evropska delegirana tožilca: Začetna odločitev že odposlana.
Odpri galerijo
Izbranima tožilcema Mateju Oštirju in Tanji Frank Eler naj bi po besedah sogovornikov nasprotoval prav predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Matej Družnik/Delo
Upravno sodišče je danes strankam poslalo sodno odločbo v zadevi (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Kako je odločilo glede začasne odredbe, ki sta jo poleg tožbe zoper vlado in ministrstvo za pravosodje predlagala (ne)izbrana tožilca – Tanja Frank Eler in Matej Oštir – pa naj bi objavilo skupaj z izjavo za javnost jutri. Obe vpleteni strani danes za komentar nista bili dosegljivi.
»Praksa upravnega sodstva glede začasnih odredb je precej zadržana. Bo pa moralo sodišče, če jo je izdalo, oceniti, da gre pri sklepu vlade za posamičen in dokončen upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. To pa pomeni, da se bo sodišče v nadaljevanju spustilo v vsebinsko presojo protipravnosti tega sklepa vlade,« je komentiral nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je bil doslej kritičen do ravnanja vlade, ki je s sklepom ministrstvu za pravosodje naložila, naj ponovi postopek. »Tak pravni zmazek lahko tožilca brez težav izpodbijata,« je dejal na dan sprejetja sklepa, ki mu je nasprotovala tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Pred svojim odstopom je odločitev vlade označila za strokovno neutemeljeno.
Novi pravosodni minister Marjan Dikaučič se doslej do ponovitve postopka izbire evropskih delegiranih tožilcev še ni opredelil. Tudi na pravosodnem ministrstvu so nam v odgovor poslali le pojasnilo, da so seznanjeni z vloženo tožbo. Kakšno stališče so zavzeli, nam danes niso mogli pojasniti, a po neuradnih informacijah naj bi vlada zatrjevala, da njen sklep sploh ni upravni akt, ki bi ga tožnika lahko izpodbijala. Od torka v sami tožbi pred upravnim sodiščem – sodišče je določilo 15-dnevni rok za odgovor – vlado sicer zastopa državno odvetništvo.
Tam se kljub pobudi državnotožilskega sveta tudi zaradi tega »svojega specifičnega položaja«, ko so v prvi vrsti zastopnik Republike Slovenije, prejšnji teden niso odločili, da bi v tem primeru vložili tožbo zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa.
Zaradi (ne)imenovanja v Bruslju sicer že dlje časa izražajo zaskrbljenost, saj od 22 sodelujočih držav do 1. junija, ko je evropsko tožilstvo začelo delovati, evropskih delegiranih tožilcev namreč nista imenovali le Slovenija in Finska. Zadnja je medtem z EPPO že dosegla dogovor glede imenovanja svojih tožilcev. Slovenska vlada pa se je konec maja odločila za razveljavitev razpisa in objavo novega, a tako predsednik vlade Janez Janša kot Dikaučič sta minuli konec tedna Bruslju zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije projektu evropskega javnega tožilstva in napovedala imenovanje slovenskih evropskih delegiranih tožilcev takoj, »ko bo postopek končan brez vsake sence dvoma«.
»Praksa upravnega sodstva glede začasnih odredb je precej zadržana. Bo pa moralo sodišče, če jo je izdalo, oceniti, da gre pri sklepu vlade za posamičen in dokončen upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. To pa pomeni, da se bo sodišče v nadaljevanju spustilo v vsebinsko presojo protipravnosti tega sklepa vlade,« je komentiral nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je bil doslej kritičen do ravnanja vlade, ki je s sklepom ministrstvu za pravosodje naložila, naj ponovi postopek. »Tak pravni zmazek lahko tožilca brez težav izpodbijata,« je dejal na dan sprejetja sklepa, ki mu je nasprotovala tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Pred svojim odstopom je odločitev vlade označila za strokovno neutemeljeno.
Novi pravosodni minister Marjan Dikaučič se doslej do ponovitve postopka izbire evropskih delegiranih tožilcev še ni opredelil. Tudi na pravosodnem ministrstvu so nam v odgovor poslali le pojasnilo, da so seznanjeni z vloženo tožbo. Kakšno stališče so zavzeli, nam danes niso mogli pojasniti, a po neuradnih informacijah naj bi vlada zatrjevala, da njen sklep sploh ni upravni akt, ki bi ga tožnika lahko izpodbijala. Od torka v sami tožbi pred upravnim sodiščem – sodišče je določilo 15-dnevni rok za odgovor – vlado sicer zastopa državno odvetništvo.
Tam se kljub pobudi državnotožilskega sveta tudi zaradi tega »svojega specifičnega položaja«, ko so v prvi vrsti zastopnik Republike Slovenije, prejšnji teden niso odločili, da bi v tem primeru vložili tožbo zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa.
Bruselj zaskrbljen
Zaradi (ne)imenovanja v Bruslju sicer že dlje časa izražajo zaskrbljenost, saj od 22 sodelujočih držav do 1. junija, ko je evropsko tožilstvo začelo delovati, evropskih delegiranih tožilcev namreč nista imenovali le Slovenija in Finska. Zadnja je medtem z EPPO že dosegla dogovor glede imenovanja svojih tožilcev. Slovenska vlada pa se je konec maja odločila za razveljavitev razpisa in objavo novega, a tako predsednik vlade Janez Janša kot Dikaučič sta minuli konec tedna Bruslju zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije projektu evropskega javnega tožilstva in napovedala imenovanje slovenskih evropskih delegiranih tožilcev takoj, »ko bo postopek končan brez vsake sence dvoma«.
