Urbanija vložil ovadbo zoper Bervar Sternadovo in Pirc Musarjevo
Očita jima, da sta ga 17. maja letos krivo ovadili zaradi domnevnega oškodovanja STA.
Odpri galerijo
Kot navajajo na spletni strani Ukoma, je kazensko ovadbo s podobnimi očitki zoper Urbanijo decembra 2020 že vložil Sindikat novinarjev Slovenije, a je bila zavržena, saj je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ugotovilo, da Urbanija pri svojem delu v odnosu do STA ni storil nobenega uradno pregonljivega dejanja. FOTO: Bor Slana/STA
Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija je v sredo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže za varstvo demokracije Katarini Bervar Sternad in odvetnici Nataši Pirc Musar. Očita jima, da sta ga 17. maja letos krivo ovadili zaradi domnevnega oškodovanja STA.
Pravna mreža za varstvo demokracije je namreč pred slabim mesecem v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle na ljubljansko tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper Urbanijo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA. Med drugim so mu očitali, da je izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s čimer je agenciji povzročil večjo škodo.
Urbanija pa očita Bervar Sternadovi in Pirc Musarjevi, da sta kot univerzitetni diplomirani pravnici naznanili sum kaznivega dejanja proti njemu kljub temu, da sta ob vložitvi ovadbe vedeli, »da oseba, zoper katero sta kazensko ovadbo vložili, kaznivega dejanja ni storila«, je razvidno iz besedila vložene ovadbe, ki je objavljeno na spletni strani Ukoma. Tako sta »zavestno in naklepno vložili kazensko ovadbo, ki nima nobene pravne podlage«, piše v dokumentu.
Kot navajajo na spletni strani Ukoma, je kazensko ovadbo s podobnimi očitki zoper Urbanijo decembra 2020 že vložil Sindikat novinarjev Slovenije, a je bila zavržena, saj je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ugotovilo, da Urbanija pri svojem delu v odnosu do STA ni storil nobenega uradno pregonljivega dejanja.
Sindikat je sicer ovadbo vložil še pred sprejetjem sedmega protikoronskega zakona, ki ustanovitelju še bolj eksplicitno nalaga plačilo javne službe STA tudi v primeru, da pogodba med Ukomom in STA ni sklenjena.
Tako sporočilo za javnost, objavljeno na spletni strani Ukoma, kot ovadba, ki mu je bila priložena, se dotikata tudi pravnega razmerja med STA in Ukomom. »STA ne more delovati zgolj po določbah zakona o STA, temveč mora pri svojem opravljanju gospodarske dejavnosti upoštevati celotno slovensko zakonodajo in predpise, ki jo, tako kot vse preostale gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji, zavezujejo,« je med drugim še zapisano v priloženi ovadbi.
Vladam tudi svetuje, naj sprejmejo digitalne rešitve, premostijo digitalno vrzel in se spopadejo z dezinformacijami. Pozorne naj bodo na rizične skupine, kot so oskrbovanci, pridržani in brezdomci. Zagotovijo naj pravičen in enak dostop do cepiv.
Poročilo opozarja, da je pandemija spodbudila diskriminacijo, zločine iz sovraštva in sovražni govor do manjšin, zlasti do ljudi priseljenskega porekla in Romov. Države EU bi morale okrepiti prizadevanja za boj proti rasizmu z nacionalnimi akcijskimi načrti, kaznovati zločine iz sovraštva, podpirati žrtve in se spoprijeti z diskriminatornim etničnim profiliranjem v policiji.
Pravna mreža za varstvo demokracije je namreč pred slabim mesecem v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle na ljubljansko tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper Urbanijo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA. Med drugim so mu očitali, da je izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s čimer je agenciji povzročil večjo škodo.
Urbanija pa očita Bervar Sternadovi in Pirc Musarjevi, da sta kot univerzitetni diplomirani pravnici naznanili sum kaznivega dejanja proti njemu kljub temu, da sta ob vložitvi ovadbe vedeli, »da oseba, zoper katero sta kazensko ovadbo vložili, kaznivega dejanja ni storila«, je razvidno iz besedila vložene ovadbe, ki je objavljeno na spletni strani Ukoma. Tako sta »zavestno in naklepno vložili kazensko ovadbo, ki nima nobene pravne podlage«, piše v dokumentu.
Katarina Bervar Sternad je v odzivu na ovadbo za STA dejala, da Pravna mreža za varstvo demokracije ovadbe posebej ne komentira. Kot je povedala, so storili tisto, za kar so ocenili, da je bilo v dani situaciji potrebno, zadeva pa je sedaj v rokah pristojnih organov.
Odvetnica Nataša Pirc Musar nad ovadbo ni presenečena. »Na nek način gre za ustaljen način delovanja v teh časih, sledeč krilatici, da je napad najboljša obramba. Vložena ovadba govori sama zase,« je navedla in dodala, da njen komentar ni potreben.
Odvetnica Nataša Pirc Musar nad ovadbo ni presenečena. »Na nek način gre za ustaljen način delovanja v teh časih, sledeč krilatici, da je napad najboljša obramba. Vložena ovadba govori sama zase,« je navedla in dodala, da njen komentar ni potreben.
Sindikat je sicer ovadbo vložil še pred sprejetjem sedmega protikoronskega zakona, ki ustanovitelju še bolj eksplicitno nalaga plačilo javne službe STA tudi v primeru, da pogodba med Ukomom in STA ni sklenjena. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kot navajajo na spletni strani Ukoma, je kazensko ovadbo s podobnimi očitki zoper Urbanijo decembra 2020 že vložil Sindikat novinarjev Slovenije, a je bila zavržena, saj je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ugotovilo, da Urbanija pri svojem delu v odnosu do STA ni storil nobenega uradno pregonljivega dejanja.
Sindikat je sicer ovadbo vložil še pred sprejetjem sedmega protikoronskega zakona, ki ustanovitelju še bolj eksplicitno nalaga plačilo javne službe STA tudi v primeru, da pogodba med Ukomom in STA ni sklenjena.
Tako sporočilo za javnost, objavljeno na spletni strani Ukoma, kot ovadba, ki mu je bila priložena, se dotikata tudi pravnega razmerja med STA in Ukomom. »STA ne more delovati zgolj po določbah zakona o STA, temveč mora pri svojem opravljanju gospodarske dejavnosti upoštevati celotno slovensko zakonodajo in predpise, ki jo, tako kot vse preostale gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji, zavezujejo,« je med drugim še zapisano v priloženi ovadbi.
Vladam tudi svetuje, naj sprejmejo digitalne rešitve, premostijo digitalno vrzel in se spopadejo z dezinformacijami. Pozorne naj bodo na rizične skupine, kot so oskrbovanci, pridržani in brezdomci. Zagotovijo naj pravičen in enak dostop do cepiv.
Poročilo opozarja, da je pandemija spodbudila diskriminacijo, zločine iz sovraštva in sovražni govor do manjšin, zlasti do ljudi priseljenskega porekla in Romov. Države EU bi morale okrepiti prizadevanja za boj proti rasizmu z nacionalnimi akcijskimi načrti, kaznovati zločine iz sovraštva, podpirati žrtve in se spoprijeti z diskriminatornim etničnim profiliranjem v policiji.
