V Ankaranu nič več turistično-apartmajskih naselij
Občina je opredelila štiri lokacije za nove pozidave, za katere bo sama pripravila prostorske akte.
Odpri galerijo
V Ankaranu menijo, da so pretekli prostorski načrti zanemarili potrebe razvoja naselja in prebivalcev, zato to želijo spremeniti. Foto Jaka Ivančič
»Ne pričakujemo, da bomo začeli graditi pred letom 2023,« ocenjuje Armin Bečič, ki je v imenu nemškega investitorja Brefa Bau pred dobrim letom odkupil zahodni del območja Ankaran hrib. Na razpolago ima 18.500 kvadratnih metrov zemljišča, kjer je bilo po prvotnem prostorskem načrtu predvidenih 300 stanovanjskih enot, po novem pa dobra šestina tega.
»Ko smo na dražbi kupili zemljišče, smo vedeli, da tako gosta gradnja, kot je bila predvidena v takratnem prostorskem aktu, ne bo mogoča. Zdaj bomo v dogovoru z občino počakali na pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Skupaj z vzhodnim območjem Ankaran hriba, ki z našim tvori celoto, bo po predvidevanjih dopuščeno zgraditi največ sto individualnih oziroma vrstnih hiš,« pove. Bečič načrtovano naložbo v Ankaranu ocenjuje na deset milijonov evrov. Sosednje zemljišče je jeseni na dražbi prodal Rdeči križ Slovenije, in sicer so za dobrih 16.000 kvadratnih metrov iztržili okoli 1,9 milijona evrov, kupec pa je podjetje iz avstrijske Koroške.
Ankaranski občinski svet je konec oktobra sprejel krovni prostorski dokument – občinski prostorski načrt. Ankaranska občina, ki je bila ustanovljena šele pred slabim desetletjem, je s tem dokumentom prehitela vse druge istrske občine. Ankarančani so si namreč za ustanovitev lastne občine prizadevali predvsem zaradi nestrinjanja z nepremičninskimi projekti, ki jim jih je vsiljevala nekdanja koprska občinska uprava. Pretekli prostorski načrti so po njihovem povsem zanemarili potrebe razvoja naselja in prebivalcev ter bili podrejeni zasebnim kapitalskim interesom.
Območje, ki so ga Ankarančani nameravali nameniti za pokopališče, je tedanja koprska občinska uprava, denimo, prodala podjetju Grafist za gradnjo turistično-apartmajskega naselja. Podobnih projektov je bilo na območju Ankarana predvidenih še dvanajst. »Večina teh investitorjev je propadla v času gospodarske krize, načrtovane pozidave pa s sprejetjem ankaranskega občinskega prostorskega načrta niso več mogoče,« je zagotovil ankaranski župan Gregor Strmčnik. Že med pripravo tega dokumenta so za štiri leta zamrznili vse nepremičninske projekte v občini.
Nova ankaranska občinska oblast je predvidela reševanje dosedanjega degradiranega prostora zaradi razpršene gradnje in se osredotočila na oblikovanje urbanega središča in njegovo širitev s štirimi dodatnimi lokacijami strnjene pozidave. To so Ankaran hrib, Dolge njive, Pod cerkvijo in Pod vrhom. Skupno gre za 16 hektarjev zemljišč. Načrtovanje so prilagodili oceni, da se bo v prihodnjih 20 letih prebivalstvo povečalo s trenutnih 3220 na 5000. Že zgrajeni stanovanjski soseski zunaj zgoščenega poselitvenega območja, gre za Oltro in Sončni park, pa bodo poskušali smiselno povezati s središčem prek peš in kolesarskih poti.
»Na območju Ankaran hriba, ki obsega okoli 34.000 kvadratnih metrov zemljišč, je predvidena gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, s čimer želimo privabiti kupce, ki bodo v kraju tudi živeli,« je pojasnil Strmčnik. Na preostalih treh lokacijah, kjer je lastnik občina oziroma koprski stanovanjski sklad, pa se bodo posvetili predvsem reševanju stanovanjskega problema mladih, da bi preprečili njihovo izseljevanje. »Preučili bomo različne sheme in modele ter poskušali zadržati mlade v kraju, ki si ga večinoma, glede na obstoječe cene nepremičnin, ne morejo privoščiti,« napoveduje. Po njegovih besedah je načrtovanje stanovanjske gradnje med občinskimi prioritetami, zato so že začeli pripravljati prve občinske podrobne prostorske načrte.
Občinski prostorski načrt, ki so ga usklajevali na več delavnicah, predvideva tudi povečanje kmetijskih in gozdnih površin za več kot 35 hektarjev, območje Debelega rtiča pa so razglasili za krajinski park. »Trajnostni in vzdržnostni razvoj je temeljno načelo in vodilo, po katerem se ravnamo pri usmerjanju prostorskega načrtovanja Ankaranskega polotoka. Izhajamo iz tega, da je obalni prostor izjemno redka dobrina, ki terja še posebej skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov,« je še poudaril sogovornik.
»Ko smo na dražbi kupili zemljišče, smo vedeli, da tako gosta gradnja, kot je bila predvidena v takratnem prostorskem aktu, ne bo mogoča. Zdaj bomo v dogovoru z občino počakali na pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Skupaj z vzhodnim območjem Ankaran hriba, ki z našim tvori celoto, bo po predvidevanjih dopuščeno zgraditi največ sto individualnih oziroma vrstnih hiš,« pove. Bečič načrtovano naložbo v Ankaranu ocenjuje na deset milijonov evrov. Sosednje zemljišče je jeseni na dražbi prodal Rdeči križ Slovenije, in sicer so za dobrih 16.000 kvadratnih metrov iztržili okoli 1,9 milijona evrov, kupec pa je podjetje iz avstrijske Koroške.
Prvi v Istri s krovnim prostorskim dokumentom
Ankaranski občinski svet je konec oktobra sprejel krovni prostorski dokument – občinski prostorski načrt. Ankaranska občina, ki je bila ustanovljena šele pred slabim desetletjem, je s tem dokumentom prehitela vse druge istrske občine. Ankarančani so si namreč za ustanovitev lastne občine prizadevali predvsem zaradi nestrinjanja z nepremičninskimi projekti, ki jim jih je vsiljevala nekdanja koprska občinska uprava. Pretekli prostorski načrti so po njihovem povsem zanemarili potrebe razvoja naselja in prebivalcev ter bili podrejeni zasebnim kapitalskim interesom.
Načrtovanje so prilagodili oceni, da se bo v prihodnjih 20 letih prebivalstvo povečalo s trenutnih 3220 na 5000. Foto Jaka Ivančič
Območje, ki so ga Ankarančani nameravali nameniti za pokopališče, je tedanja koprska občinska uprava, denimo, prodala podjetju Grafist za gradnjo turistično-apartmajskega naselja. Podobnih projektov je bilo na območju Ankarana predvidenih še dvanajst. »Večina teh investitorjev je propadla v času gospodarske krize, načrtovane pozidave pa s sprejetjem ankaranskega občinskega prostorskega načrta niso več mogoče,« je zagotovil ankaranski župan Gregor Strmčnik. Že med pripravo tega dokumenta so za štiri leta zamrznili vse nepremičninske projekte v občini.
Privabiti želijo stalne prebivalce in mlade
Nova ankaranska občinska oblast je predvidela reševanje dosedanjega degradiranega prostora zaradi razpršene gradnje in se osredotočila na oblikovanje urbanega središča in njegovo širitev s štirimi dodatnimi lokacijami strnjene pozidave. To so Ankaran hrib, Dolge njive, Pod cerkvijo in Pod vrhom. Skupno gre za 16 hektarjev zemljišč. Načrtovanje so prilagodili oceni, da se bo v prihodnjih 20 letih prebivalstvo povečalo s trenutnih 3220 na 5000. Že zgrajeni stanovanjski soseski zunaj zgoščenega poselitvenega območja, gre za Oltro in Sončni park, pa bodo poskušali smiselno povezati s središčem prek peš in kolesarskih poti.
Občinski prostorski načrt, ki so ga usklajevali na več delavnicah, predvideva tudi povečanje kmetijskih in gozdnih površin. Foto Jaka Ivančič
»Na območju Ankaran hriba, ki obsega okoli 34.000 kvadratnih metrov zemljišč, je predvidena gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, s čimer želimo privabiti kupce, ki bodo v kraju tudi živeli,« je pojasnil Strmčnik. Na preostalih treh lokacijah, kjer je lastnik občina oziroma koprski stanovanjski sklad, pa se bodo posvetili predvsem reševanju stanovanjskega problema mladih, da bi preprečili njihovo izseljevanje. »Preučili bomo različne sheme in modele ter poskušali zadržati mlade v kraju, ki si ga večinoma, glede na obstoječe cene nepremičnin, ne morejo privoščiti,« napoveduje. Po njegovih besedah je načrtovanje stanovanjske gradnje med občinskimi prioritetami, zato so že začeli pripravljati prve občinske podrobne prostorske načrte.
Občinski prostorski načrt, ki so ga usklajevali na več delavnicah, predvideva tudi povečanje kmetijskih in gozdnih površin za več kot 35 hektarjev, območje Debelega rtiča pa so razglasili za krajinski park. »Trajnostni in vzdržnostni razvoj je temeljno načelo in vodilo, po katerem se ravnamo pri usmerjanju prostorskega načrtovanja Ankaranskega polotoka. Izhajamo iz tega, da je obalni prostor izjemno redka dobrina, ki terja še posebej skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov,« je še poudaril sogovornik.
