Kjer se je treba boriti za življenje, ni prostora za razmišljanje o samomoru
V Sloveniji sta lani zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega je bilo 321 moških (skoraj osemdeset odstotkov) in 81 žensk. Kot je povedala Saška Roškar z NIJZ, so moški lani v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje umirali zaradi samomora. Tudi podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da več samomorov storijo moški.
Lani je bilo v Sloveniji sicer evidentiranih manj samomorov kot leto pred tem. »Med umrlimi v Sloveniji, ki jih je bilo lani 22.492, so samomori predstavljali 1,79 odstotka – na vsakih sto smrti sta približno dve osebi umrli zaradi samomora,« je povedala Roškarjeva. Od leta 2013 do 2022 je samomorilni količnik nihal, a je bil lani nižji pri višjih starostnih skupinah (40+), medtem ko je bil v nižjih starostnih skupinah višji od povprečja v preteklih letih. Ta količnik narašča s starostjo in je večinoma najvišji v višjih starostnih skupinah.
Več samomorov na Koroškem
Lani so glede povečanja količnika samomora izstopale goriška, obalno-kraška in gorenjska regija, ki spadajo med zahodne regije v državi, kjer je sicer samomorov manj. Med vzhodnimi regijami izstopa Koroška, kjer se je v primerjavi z letom 2021 povečal količnik samomora, zlasti visok je pri moških. Največji upad so lani imeli v podravski regiji.
Deseti september je svetovni dan preprečevanja samomorov. Letos že tretjič zapored poteka pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji – aktivnosti so usmerjene v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega od nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje.
Renata Jakob Roban, predsednica Hospica:
Predsednica Hospica, ki sama prihaja iz Solčave, ki je bila v nedavnih poplavah močno prizadeta, pravi, da praviloma tam, kjer se je treba boriti za življenje, ni toliko prostora za razmišljanje o samomorih. »Tudi v deželah, kjer so vojne, ni toliko samomorov,« je pojasnila za Delo. Stiske ljudi so sicer velike, ljudje so travmatizirani, in četudi se življenje vrača v stare tirnice, taka travma ostaja. »Ljudje bodo še naprej potrebovali pogovor in pomoč.«
Pravi, da se sicer v družbi na splošno čuti veliko stiske, predvsem v odnosih, ljudje so osamljeni, kar je med drugim posledica spleta in potrošništva, ki nas odtujujeta. V Hospicu, kjer spremljajo žalujoče, opažajo, da samomor s seboj prinaša še več občutkov krivde, neznank in močno zaznamovanost svojcev. »Po eni strani se trudimo, da bomo samomore preprečili, po drugi pa jih želimo z evtanazijo uzakoniti. Tudi ljudje, ki so v procesih žalovanja, doživljajo hude stiske in bi se potemtakem lahko odločali za končanje življenja. A ob ustrezni podpori tudi ti simptomi izginejo, saj je žalovanje naravni proces.« Zato meni, da bo izziv preprečevati samomore, če želimo obenem dopuščati vsem, ki doživljajo stiske, da se odločijo prekiniti življenje.
Rumeno-oranžna pentljica
Tako samomori kot poskusi samomorov prizadenejo veliko ljudi. Na NIJZ poudarjajo, da so bližnji in svojci večkrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica.
Tudi letos bodo 10. septembra z njimi osvetljene nekatere znamenitosti v več slovenskih regijah. Univerza na Primorskem organizira Dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, ki je namenjen osebam, ki so bile v samomorilni stiski, kot tudi bližnjim in žalujočim. Dan bo potekal 23. septembra v prostorih hotela Bernardin.
Svetovni suicidološki kongres v Piranu
Med 19. in 23. septembrom letos bo v Piranu v Kongresnem centru Bernardin potekal 32. svetovni suicidološki kongres v organizaciji UP, oziroma UP IAM SCRS. Na kongresu bodo navzoči mednarodni in domači strokovnjaki, ki se s preprečevanjem samomora ukvarjajo na različnih področjih. Častna pokroviteljica kongresa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Sovoditeljica kongresa Vita Poštuvan je pri tem povedala, da je »za Slovenijo, ki se sooča z nadpovprečno visokim količnikom samomora v primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem, organizacija tega kongresa še posebej pomembna. Poleg spodbujanja pridobivanja znanja bo omogočila tudi mreženje ter krepitev že vzpostavljenih in oblikovanje novih vezi med strokovnjaki in zainteresiranimi posamezniki. To je edinstvena priložnost za prenos znanja.«
Mreža brezplačnih svetovalnic
Smiljana Dragar iz Centra za psihološko svetovanje POSVET je na današnji novinarski konferenci poudarila, da je strokovna psihološka pomoč posameznikom v čustveni stiski pomemben dejavnik preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja, še posebej v okoljih, ki so s tem javnozdravstvenim problemom močno obremenjena. »V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora že 17 let vzdržujemo mrežo svetovalnic, ki omogočajo hitro in lahko dostopno pomoč vsem prebivalcem. Trenutno delujejo svetovalnice za odrasle v 18 slovenskih mestih, v sedmih pa poteka tudi program svetovanja mladostnikom. Svetovanje je za kliente brezplačno.«
Usmerjanje v preprečevanje dostopnosti sredstev za samomor
Resolucija nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA vključuje tudi prioritetno področje preprečevanja samomora. Prioritetne naloge znotraj področja preprečevanja samomora sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora (IDS), ki jo koordinira NIJZ. Sestavljajo pa jo strokovnjaki z različnih področij. Trenutno je v pripravi akcijski načrt za obdobje 2024–2028.
Vodja IDS za preprečevanje samomora Saška Roškar je pojasnila, da bodo v prihajajočem obdobju nekatere naloge nagradili, nekatere začeli na novo: nadgradili bodo program psihološke prve pomoči, ki je namenjen splošni javnosti, aktivnosti postvencije v šolskem okolju in delo z novinarji, bolj intenzivno pa so tudi začeli na nalogi, ki je usmerjena v preprečevanje dostopnosti do sredstev za samomor in za zdaj poteka v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve. »V načrtu je, da v prihodnjih letih začnemo oživljanje zbiranja podatkov o samomoru in poskusih samomora, po zgledu nekdanjega registra.«
Pri tem so poudarili tudi pomen medijev pri ozaveščanju preprečevanja samomorov, in sicer je upoštevanje smernic za odgovorno poročanje o samomorih vplivalo na to, da so prispevki o samomoru, razen redkih izjem, postali bolj senzibilni do tistih, ki so v stiski, kot tudi do tistih, ki so zaradi samomora koga izgubili.
