V Levici z amandmaji proti »Uber zakonu«
Predlagajo črtanje posebnih določb za Uber iz predloga zakona in to, da se mu omogoči delovanje pod pogoji, kot veljajo za preostale taksiprevoznike.
Odpri galerijo
V Levici so prepričani, da je Uber v desetletju obstoja v svetu postal simbol najbolj surovega izkoriščanja in nelojalne konkurence. FOTO: Justin Sullivan/AFP
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec iz NSi prilagaja zakonodajo in omogoča uveljavitev poslovnega modela ameriške korporacije Uber in s tem nelojalno konkurenco obstoječim prevoznikom, so prepričani v stranki Levica. Na tako imenovani »Uber zakon« so, kot so sporočili, vložili amandmaje.
Vrtovcu očitajo načrtovanje sprememb pod krinko inovativnosti in vpeljave digitalnih platform, ki bi prinesle poslabšanje delovnih pogojev slovenskih poklicnih voznikov v taksiprevozih, pospeševanje prekarizacije njihovega dela in uničenje nacionalnih taksi prevoznikov.
V Levici z amandmaji predlagajo črtanje nekaterih členov v predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu oziroma, kot zapišejo, »Uber zakonu«. Na odboru za infrastrukturo ga bodo sicer obravnavali že v četrtek.
Poslovni model Ubra in podobnih platform temelji na rezanju stroškov, poudarjajo. Ta model stopnjuje outsourcing, kar pomeni, da so v domeni zunanjega izvajanja pogosto delavci, fiksni kapital in celo stroški vzdrževanja. Kot navajajo v Levici, Uber nima ne lastnih vozil ne zaposlenih voznikov, pač pa razpolaga le z nadzorom nad digitalno platformo, prek katere si z dumpinškimi cenami povsod po svetu poskuša zagotoviti monopol na trgu izvajanja taksi prevozov.
To dosega s prenašanjem stroškov zagotavljanja storitev (nakup avtomobila, zavarovanje, gorivo, čiščenje, vzdrževanje itd.) na delavce, z zniževanjem njihovih dohodkov in zviševanjem produktivnosti z vsiljevanjem časovnih omejitev in nadzora, pri čemer mora na primer voznik Ubra v določenem času pobrati več kot enega potnika, če noče biti izključen iz aplikacije.
V Levici so prepričani, da je Uber v desetletju obstoja v svetu postal simbol najbolj surovega izkoriščanja in nelojalne konkurence, ki uničujeta nacionalne taksi prevoznike, zato se po njihovem mnenju vse več mest in držav odloča za njegovo prepoved. V Evropi so to že storili Frankfurt, Barcelona, Budimpešta in Sofija. Na Danskem je Uber nehal izvajati storitve, potem ko je država močno zaostrila regulacijo na področju taksiprevozov.
Taksisti v Sloveniji že danes niso deležni najosnovnejših delavskih pravic, še dodajajo. Njihov položaj je že dlje časa slab zaradi prekarizacije, neomejenega delovnega časa in nizkih plač. Pravice do bolniške ali dopusta pa v praksi skorajda ne poznajo.
V Levici predlagajo, da se vse posebne določbe za Uber črtajo iz predloga zakona in da se podjetju v Sloveniji omogoči opravljanje taksi prevozov pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse druge taksprevoznike.
Vrtovcu očitajo načrtovanje sprememb pod krinko inovativnosti in vpeljave digitalnih platform, ki bi prinesle poslabšanje delovnih pogojev slovenskih poklicnih voznikov v taksiprevozih, pospeševanje prekarizacije njihovega dela in uničenje nacionalnih taksi prevoznikov.
Poslovni model, ki temelji na rezanju stroškov
V Levici z amandmaji predlagajo črtanje nekaterih členov v predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu oziroma, kot zapišejo, »Uber zakonu«. Na odboru za infrastrukturo ga bodo sicer obravnavali že v četrtek.
Poslovni model Ubra in podobnih platform temelji na rezanju stroškov, poudarjajo. Ta model stopnjuje outsourcing, kar pomeni, da so v domeni zunanjega izvajanja pogosto delavci, fiksni kapital in celo stroški vzdrževanja. Kot navajajo v Levici, Uber nima ne lastnih vozil ne zaposlenih voznikov, pač pa razpolaga le z nadzorom nad digitalno platformo, prek katere si z dumpinškimi cenami povsod po svetu poskuša zagotoviti monopol na trgu izvajanja taksi prevozov.
To dosega s prenašanjem stroškov zagotavljanja storitev (nakup avtomobila, zavarovanje, gorivo, čiščenje, vzdrževanje itd.) na delavce, z zniževanjem njihovih dohodkov in zviševanjem produktivnosti z vsiljevanjem časovnih omejitev in nadzora, pri čemer mora na primer voznik Ubra v določenem času pobrati več kot enega potnika, če noče biti izključen iz aplikacije.
Protest taksistov pred Državnim zborom v Ljubljani februarja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Predlagajo delovanje Ubra pod pogoji, primerljivimi z drugimi
V Levici so prepričani, da je Uber v desetletju obstoja v svetu postal simbol najbolj surovega izkoriščanja in nelojalne konkurence, ki uničujeta nacionalne taksi prevoznike, zato se po njihovem mnenju vse več mest in držav odloča za njegovo prepoved. V Evropi so to že storili Frankfurt, Barcelona, Budimpešta in Sofija. Na Danskem je Uber nehal izvajati storitve, potem ko je država močno zaostrila regulacijo na področju taksiprevozov.
Taksisti v Sloveniji že danes niso deležni najosnovnejših delavskih pravic, še dodajajo. Njihov položaj je že dlje časa slab zaradi prekarizacije, neomejenega delovnega časa in nizkih plač. Pravice do bolniške ali dopusta pa v praksi skorajda ne poznajo.
V Levici predlagajo, da se vse posebne določbe za Uber črtajo iz predloga zakona in da se podjetju v Sloveniji omogoči opravljanje taksi prevozov pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse druge taksprevoznike.
